Slovenski rokometaši se v domovino vračajo z osvojenim 11. mestom na olimpijskem turnirju, kar je precej manj, kot so pričakovali pred začetkom letošnjega največjega športnega dogodka. Najbolj optimistični so celo drzno napovedovali boj za odličja, na koncu pa celo niso ponovili dosežka iz olimpijskih iger v avstralskem Sydneyju, ko so varovanci Leopolda Jerasa osvojili 8. mesto. V zadnjem atenskem dvoboju izbranci Toneta Tislja niso blesteli, dvoboj s tekmeci iz severne Afrike - praviloma so jih vselej premagovali na prijateljskih, na uradnih pa vseskozi izgubljali - so v prvem delu odigrali porazno, nekaj odgovornejša igra v drugem polčasu pa je zadostovala za zmago in končno 11. mesto v Atenah.
Vid Kavtičnik je po tekmi povedal, da so imeli naši fantje po prvem delu tekmovanja veliko smole. "Če bi imeli več sreče v dvoboju s Hrvaško, potem bi bil naš olimpijski izkupiček veliko boljši. Na koncu turnirja smo se vendarle pobrali, najprej smo premagali Južno Korejo, nato pa še Egipt," je še dodal zvezdnik iz minulega evropskega prvenstva.
Sergej Rutenka je bil bolj realen. "Glave so še prevroče, zato je za globoke analize še preuranjeno. Dejstvo je, da na OI nismo prikazali pričakovane igre. Po dolgi sezoni smo morda vsi padli v manjšo krizo, kljub temu pa je ima slovenska reprezentanca velik potencial. Ne smemo obupati."
Ni bilo ideje za igro
Slovenski rokometaši so dvoboj odigrali v svojem olimpijskem slogu: slabo, neodgovorno, brezvoljno, s kopico začetniških napak, itd. Prvi strokovni mož slovenske izbrane vrste Tone Tiselj je tudi tokrat močno premešal začetno sedmerko, v dvoboju z igralci iz dežele faraonov so začeli igralci Beno Lapajne, Andrej Kastelic, Matjaž Brumen, Marko Oštir, Aleš Pajovič, Luka Žvižej in Jure Natek, ki bržkone niti na treningu niso igrali skupaj, kar se je hitro videlo na igrišču.
Šepalo je predvsem v ideji v igri, kar pa je povsem razumljivo: današnji organizator slovenske igre Žvižej je pač po rokometni izobrazbi krilni igralec. Vse to so izkoristili afriški rokometaši, ki so bili v prvih tridesetih minutah bolj ali manj vseskozi v vodstvu, nekajkrat pa so si prigrali po tri gole prednosti. V 23. minuti je bilo 9:6, dve minuti kasneje pa 12:9. Kastelic in druščina so se nekajkrat približali na gol zaostanka, a že v naslednjih minutah znova naredili številne napake in tekmecem dovolili, da so si znova priigrali nekaj golov zaloge.
V drugem polčasu so slovenski igralci obrambo 5-1 dvignili na nekoliko višjo raven, Lapajne je zahvaljujoč temu ubranil nekaj strelov, stekli so tudi nasprotni (pol)protinapadi, predvsem učinkovit pa je bil Matjaž Brumen, ki je v prvih trinajstih minutah dosegel kar pet od skupno šestih golov. To se je hitro poznalo na semaforju, v 43. minuti je slovenska prednost narasla na štiri gole (21:17) in naši igralci so lahko nekoliko lažje zadihali. Tisljevi varovanci so navzlic številnim tehničnim napakam zalogo štirih golov brez večjih težav vzdrževali in jo v 49. minuti dvignili na sedem zadetkov (26:19), kar pa ni bilo težko, igra afriška selekcije je namreč povsem razpadla.
Dvorana Faliro, gledalcev 300, sodnika: Novački in Marič (obe SČG)
Slovenija: Podpečan, Lapajne, Kozlina 2, Vugrinec, Kastelic 4 (1), Kavtičnik 3, Oštir, Natek 1, Tomšič 2, Rutenka 4 (1), Pajovič 2, Brumen 6, Zorman, Žvižej 6 (1)
Egipt: Sharaf Eldin, El Ahmar 5, Husein, Fahim, Moemen 3, Jusef 1, Nakib, Karam 3, Ragab, Abdel Salam 3, Keshk 3, El Fakharany 1, Josry 5
Sedemmetrovke: Slovenija 4 (3), Egipt 2 (0)
Izključitve: Slovenija 14, Egipt 10 minut
Rdeči karton: Pajovič (54.)
