Že upokojeni danski kolesar Bjarne Riis, ki je leta 1996 zmagal na znameniti dirki Tour de France, je priznal, da si je v času svoje kariere pomagal s prepovedanimi poživili. Kupoval sem jih sam in jemal sem jih sam. To je bilo del vsakdanjega življenja kolesarja,“ je dejal.
Na novinarski konferenci v Koebenhavnu je še pojasnil, da je doping jemal med leti 1993 in 1998, tudi v sezoni, ko je bil najhitrejši na francoskem Touru. Mednarodna kolesarska zveza UCI se je takoj odzvala in od Danca zahtevala, naj vrne majico zmagovalca. Zaradi časovne oddaljenosti proti njemu sicer ne morejo sprožiti formalnega postopka za odvzem zmage, vendar UCI meni, da mora Riis vrniti rumeni simbol velikega uspeha.
Sicer pa je kolesar že pred tem povedal, da je pripravljen vrniti majico, saj se ne čuti več upravičenega do prestižne lovorike izpred enajstih let."Moja majica je v kartonski škatli v garaži. Če jo želijo imeti, jo lahko dobijo. Ostali mi bodo spomini."
Vse več dopinških grešnikov
Riis je naslednji v skupini nekdanjih kolesarjev Telekoma - danes T-Mobila - ki so v zadnjih dneh eden za drugim priznali, da v sezonah, ko so si kruh služili pri nemškem klubu, ni bilo vse čisto.
Med tistimi, ki so priznali doping, je tudi 12-kratni nosilec zelene majice najboljšega šprinterja na Touru Eric Zabel. Za ta korak se je odločil tudi športni direktor moštva T-Mobile, naslednika Telekoma, Rolf Aldag, ki ga je javnost poznala kot glasnega kritika tega početja. Jemanje prepovedanih substanc je doslej zanikal. Zabel in Aldag sta, podobno kot Riis, potrdila, da je bil doping vedno prisoten v življenju profesionalnih kolesarjev, da so testiranja površna in da se do danes ni veliko spremenilo.
S podobnim priznanjem sta na dan prišla Bert Dietz in Christian Henn. Trdita, da sta bila v ekipi del 'sistematičnega dopingiranja', to pa je potrdil še en skesanec, Udo Bölts.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.