V ponedeljkovi izdaji hrvaškega športnega dnevnika Sportske novosti je cel kup žaljivih izjav na račun Slovencev in organizacije prvenstva, najbolj zanimivo pa je, da gonjo vodijo vodilni v hrvaški rokometni zvezi, ne pa rokometaši, ki z izjemo enega menijo, da so za poraz krivi sami. Hrvaška bo civilno tožila Aleša Pajoviča, se pritožila na Evropsko rokometno zvezo in Mednarodni olimpijski komite ter v boju za novega predsednika EHF podprla protikandidata Zorana Jankoviča, poročajo mediji.
Sportske novosti, za katere sta iz Slovenije poročala Jelena Kolar in Dražen Pinević, na zadnji strani prinašajo poročilo z nenapovedane novinarske konference, ki jo je vodstvo hrvaške reprezentance pripravilo v nedeljo v dvorani Tivoli in na kateri so bili predsednik HRZ Željko Kavran, vodja moške reprezentance Zoran Gobac in glavni tajnik Damir Poljak. "Jankovič je lažnivec. Naši ljudje so se morali znajti pri kupovanju vstopnic, saj je obstajala prepoved prodaje vstopnic Hrvatom, morda tudi psom. Celo Slovenci niso smeli kupiti več kot ene vstopnice, da je ne bi nato prodali Hrvatom," trdi predsednik Kavran. Slednji je nadaljeval v svojem slogu, znova napadel predsednika organizacijskega odbora EP in predsednika Rokometne zveze Slovenije Zorana Jankoviča, češ da se mu ni opravičil za nekatera osamljena vandalska dejanja slovenskih prenapetežev do hrvaških navijačev in dejal, da je zato svojim rokometašem prepovedal udeležbo na svečanem zaključnem banketu ob koncu EP. Zoran Jankovič odgovarja, da je bilo hrvaških navijačev več kot 900. "In še enkrat trdim: po podatkih jih je bilo vsaj 900, kajti vsak, ki je prišel v dvorano Tivoli, je bil praktično evidentiran."
Hrvaška zveza pa tudi zbira dokumentacijo, ali so bili njihovi navijači res žrtve rasizma.
"Pri prehodu čez mejo in potem pri samem sprejemu v hali Tivoli, mislim, da ne bi nihče pomislil, da imamo morebiti dve različni obliki sprejemanja navijačev. Vsi navijači so šli če dvojno kontrolo, pobrali so jim vse predmete, ki bi lahko bili nevarni za na igrišče – od kovancev, vžigalnikov ipd. – ampak za vse brez izjeme," je poudaril Jankovič, Karan pa vztraja: "Trdim, da Jankovič laže, če pravi, da ima v boju za predsednika EHF 27 glasov. Mi ga ne bomo podprli in vem, da ne bo dobil glasov tudi nekaterih drugih držav, ki so ogorčene na dogodki na tem evropskem prvenstvu."
"Če kdo misli, da bi jim morali pustiti zmago, zato da bi jaz dobil glas, se zelo moti," je bil na drugi strani odločen Jankovič.
Predsednik HRZ Kavran se je nato lotil polfinalne tekme. "Po pogledu posnetka smo ugotovili, da je Pajovič namerno poškodoval Pera Metličića, zato bomo proti slovenskemu igralcu vložili tožbo zaradi povzročitve težke telesne poškodbe. Sicer pa to ni prvi primer v slovenski reprezentanci, saj je njihov igralec proti Srbiji in Črni gori prijel nasprotnika za spolni organ." Aleš Pajovič odločno zanika vse obtožbe s hrvaške strani: "Če bi šli v igro, da bi se tepli, potem mislim, da bi tekmo izgubili, ker Hrvati so le svetovni prvaki, zaradi česar smo bili maksimalno motivirani, v žaru te borbe pa sem ga pač zadel v oko. Po tekmi sem se šel Metličiću opravičit in povedal, da ni bilo namerno. Res je, da je dobil dvajset šivov, kar je grozno, vendar je povedal tudi, da se bo lahko pozdravil in njegov vid ne bo trajno poškodovan."
Kavran, ki ga je po polfinalnem porazu v hotelu obšla slabost in je kolapsiral, je govoril še o nedosojenih rdečih in rumenih kartonih zaradi grobih štartov Slovencev ter zaključil: "Kakšen smisel ima rokomet, če smo prišli do tega, da je treba za zmago izpraskati oči in grabiti spolne organe. Hrvaška je svoje medalje osvojila čisto in pošteno, brez incidentov in sodnikov. Sprožili bomo vse mehanizme, da na kongresu EHF na Cipru pokažemo, kdo kandidira za predsednika Evropske rokometne zveze."
Vodja reprezentance Zoran Gobac je bil še bolj konkreten. "Hrvaška od danes naprej podpira gospoda Tora Liana za predsednika EHF. V Zagrebu smo najeli odvetnika in zbiramo dokumentacijo, da vidimo, če je bilo kaj rasističnega obnašanja proti hrvaškim navijačem." Gobac je nato govoril o težavah z vstopnicami za hrvaške navijače, vmes navrgel, da bi morali hrvaški državljani bojkotirati kupovanje v Mercatorju, in zaključil: "Naša ekipa je bila pretepena, saj nam s kvaliteto niso mogli parirati. Vnaprej so vedeli, katere igralce je treba poškodovati in odrezali so prav ta dva. V ponedeljek gremo na Mednarodni olimpijski komite in začeli bomo lobirati proti temu gospodu."
Proti vsemu, kar ni za Hrvaško, je tudi kolumna na tretji strani z naslovom "Pisma iz dežele - Prst v oko". Avtor začenja s stavkom, da je Hrvaška svetovni prvak, na tem prvenstvu pa je imela le tretjerazredni status. "Jemali so nam proti Špancem, nadaljevali proti Švedom, nismo smeli igrati z Rusi, prvi polčas s Slovenijo pa je bil vrhunec zgodbe." Pisec je očitno jezen na 'cel svet' - "če ima Evropa svetovnega prvaka in ga ne ceni dovolj, to pomeni, da ne ceni niti sebe. Hrvaška ne glede na končno uvrstitev ni poraženec, toda prst v oko Peru Metličiću je prst v oko rokometu kot športu." Nadalje piše o slabih sodnikih in o temu, da na EP niso sodili najboljši delilci pravice ter konča z mislijo predsednika EHF Šveda Staffana Holmqvista češ, da Hrvaška igra najlepši rokomet.
Ostali hrvaški dnevniki, kakor tudi sami hrvaški rokometaši, so bolj blagi. Sicer se težko izognejo komentarjem o sodnikih, vsi po vrsti omenjajo tožbo proti Pajoviču, a so si enotni, da hrvaška reprezentanca tokrat ni bila na ravni svetovnega prvenstva na Portugalskem. Zanimiv je komentar priznanega hrvaškega športnega novinarja Tomislava Židaka v Jutarnjem listu, ki je moral tekmo spremljati po televiziji, ker mu šef press centra v dvorani Tivoli Ivo Milovanovič ni izdal akreditacije. Židak je mnenja, da zato, ker je pred tem napisal kritičen članek o poročanju slovenske televizije z EP. "V Sloveniji je vse dobro. Cariniki so ljubeznivi pivo, je pitno, dunajski zrezek je prefekten, punčke so luštne, Ljubljana je privlačno mesto in celo navijači so OK. Edino, kar ni dobro, je šef press centra Ivo Milovanovič." Novinar je moral zato tekmo spremljati v bližnjem lokalu, kjer so bili seveda v večini slovenski navijači. Priznal je, da se je na trenutke počutil nelagodno, toda slovenski gledalci mu niso storili žalega. Tudi tedaj ne, ko se je poškodoval Metličić in je v žaru skočil s stola in zavpil "J... ti mater". Čeprav je bil kandidat za modrico na očesu, jo je srečno odnesel z naročilom runde piva. Komentar je zaključil z dejstvi, da razen Džombe in Balića nihče ni imel dobrega večera, da se je trener Lino Červar počutil kot v saboru, kjer ga nihče ne posluša, in da je zastonj čakal na hrvaških pet minut. "Slovenci so galopirali proti zmagi in 'fantje' so evforično kričali Kdor ne skače ni Slovenec, hej, hej, hej,..."
Marin Šarec pa je v zagrebškem Vjesniku zapisal: Od parafiranega in nikoli ratificiranega sporazuma Račan-Drnovšek, prek močnih diplomatskih sporov povezanih s Piranskim zalivom in morskim gospodarsko-ekološkim pasom, pa vse do nedavnega prisrčnega objemanja Rupla in Žužula - vse to smo lahko prepoznali v minulih desetih rokometnih dnevih v Sloveniji. Tudi zmaga slovenskih rokometašev v polfinalu je paradigmatična: šli so mimo hrvaških rokometašev v finale Evropskega prvenstva, enako kot je Slovenija iz neposredne hrvaške soseščine vstopila v Evropsko unijo in pustila Hrvaško v čakalnici.
