Kar nekaj časa je trajalo, da se nam je uspelo uskladiti, dogovoriti in srečati s slovenskim nogometnim sodnikom Damirjem Skomino. Kot sodnik pod okriljem Evropske nogometne zveze (Uefa) je namreč veliko zdoma. Kako pogosto, je odvisno od leta – ali se bliža svetovno ali evropsko prvenstvo – zaradi česar je več priprav. "Vpeljali smo tudi video sojenje in tudi zaradi tega smo imeli veliko priprav, sicer pa imamo vsakodnevni trening. Tako kot igralci moramo biti tudi sodniki, tistih 90 minut ali več, zbrani, da lahko sprejemamo odločitve. Proti koncu tekme moramo biti primerno pripravljeni. Kajti če si upehan in ti primanjkuje kisika, je odločitve težko sprejeti. Za našo pripravljenost skrbijo trenerji. Ker pa ne moremo biti vsak dan skupaj, saj smo z vseh koncev Evrope, se trening vodi na daljavo," je pojasnil Skomina. To pomeni, da sodniki svoj trening posnamejo in ga vnesejo v sistem. Trener jim s pomočjo posnetkov svetuje – česa je preveč, česa premalo, kaj popraviti …
Damir Skomina je v sistemu nadzora že od leta 2012. Če se treningi nogometašev vrtijo okrog žoge, igre in taktike, je pri sodnikih pomembna postavitev na igrišču. Da si lažje predstavljamo, kakšno je sodniško življenje, je Skomina opisal, kako je videti teden nogometnega sodnika: "Če je tekma v nedeljo, je v ponedeljek regeneracijski trening, v torek je prosto ali nas čaka delo v fitnesstudiu, v sredo je trening visoke intenzitete, v četrtek je trening hitrosti, v petek priprava na tekmo in v soboto že nova tekma."
Vsakodnevni naporni treningi in tekme pa so le del zgodbe sodniških piščalk. Sodniki so neprestano pod velikimi pritiski: najprej igralcev, ki se gnetejo okoli njih ob 'spornih' odločitvah, navijačih, nekaterih posameznikih, ki želijo vplivati na izide nogometnih tekem, medijev … Vse to se jih ne sme dotakniti. Zato tudi Skomina, ki sodi v sam vrh skupine elitnih nogometnih sodnikov, ni želel komentirati, ko smo ga vprašali, kakšni navijači smo Slovenci. Ali pogosto prestopimo mejo zdravega, športnega navijanja in zapademo v ekscese, če se primerjamo z navijači drugod po svetu? "O navijaštvu se ne morem opredeljevati, ker sem kot sodnik nepristranski. Lahko pa povem, da je zelo pomembno, da se akterji nogometne tekme počutimo varni. Žal se zgodijo tudi scene, ko padajo bakle na igrišče in v navijaški sektor – takrat akterji, igralci, varnostniki in na koncu tudi družine niso varni, in mislim, da bi se temu lahko zlahka izognili."
Vzorni navijači so v Turčiji
Nogometne tribune so pogosto sinonim za izgrede, nasilje, žaljivke in sovražni govor povsod po svetu. Ker Skomina sodi na najpomembnejših evropskih dvobojih, nas je zanimalo, kje je ravno obratno? Ali obstaja država, v kateri odmeva pozitivna športna kultura? Slovenski sodnik je povedal, da je na spletu mogoče videti kar nekaj posnetkov, ki kažejo, kaj pomeni zdravo, spodbudno navijanje brez incidentov. Najbolj je navdušen nad prizori, ki se dogajajo na turških nogometnih igriščih. Kot vzoren primer je navedel navijače Besiktasa: "Sam sem večkrat to doživel, ko ves stadion navija, ko se niti ena bakla ne prižge med tekmo in je frenetično vzdušje. Ko te preletava srh in ko res doživiš nekaj, kar je zares posebno."
Skomina sicer navijaškega nasilja do zdaj ni občutil na svoji koži, je pa pogosto priča verbalnemu nasilju. "Bodisi se navijači – eni in drugi – med seboj verbalno žalijo ali pa je to namenjeno sodnikom. Seveda moramo biti realni, ne živimo v neki milnici. Iluzorno je pričakovati, da bomo kot v cerkvi pri maši. To je neka folklora, a najpomembneje je, da se družine, otroci, ki pridejo na objekt, počutijo varno," je izpostavil.
'Želimo si več družin na nogometnih tekmah'
A da bi jih privabili, je treba najprej vzpostaviti določene pogoje, je prepričan slovenski sodnik nogometnih zelenic. Kot primer je navedel Veliko Britanijo, kjer so se spopadali s hudimi oblikami nasilja na igriščih. Država se je spoprijela s težavo in uspelo ji jo je odpraviti: "V 80. letih so ljudje umirali na nogometnih stadionih. Potem je politika vzela zadevo v svoje roke, postavila zakone, ki so huligane enostavno onemogočili. Seveda se ne moremo primerjati z njimi, ker je angleška liga ena najbolj, če ne najbolj bogata liga na svetu, in si ne moremo zadati cilja, da bi jih ujeli in prehiteli. Lahko pa se jim približamo. Če ne finančno, pa z neko varnostjo: da se, ko otrok v spremstvu staršev pride na stadion, počuti popolnoma varno, starši nimajo skrbi, ali jih bo zadela bakla, ali se bodo zgodili množični incidenti, pretepi, ko so vsi skupaj ogroženi."
Družinski ogled tekem je namreč lahko vrednota, ki družino povezuje ne zgolj fizično, ampak se krepijo tudi čustvene in prijateljske vezi. "Navijajo za svoj klub, starši prenašajo tradicijo iz roda v rod, skupaj rastejo s svojim klubom. Čim več tega si želimo. Predvsem si želimo polnih stadionov, na katerih bi se vsi skupaj počutili varne, in čim več družin in otrok zraven," je poudaril Skomina, ki se rad udeleži tekem z družino, vendar je teh priložnosti izjemno malo, saj je zaradi svojega poklica ves čas zaseden.
Odlična ideja se mu zdi tudi, da bodo v mariborskem Ljudskem vrtu na derbiju Nogometnega kluba (NK) Maribor in Olimpije 11. maja na družinskem sektorju v Ljudskem vrtu pripravili poseben dogodek, kjer bodo zelene in vijoličaste družine prvič navijale iz istih vrst. "Ta poteza, da združimo mariborske in ljubljanske družine ali pa družine iz Murske Sobote, Kopra, Nove Gorice ali od koderkoli že, se mi zdi super, ker nas je dva milijona, vedemo pa se, kot da sta nas dve milijardi. Stalno se delimo na Štajerce, na 'žabarje', Madžare, Prekmurce, Italijane, Primorce, pravzaprav pa nas je za eno srednje veliko mesto v Evropi. Samo kažemo, kako majhni smo in razdeljeni – brez veze," je poudaril. Družine si sicer želita združiti NK Maribor in Mastercard z iniciativo Družini prijazen stadion. Prizadevanje, da bi več družin obiskalo tekme, da bi športno navijanje izpodrinilo huliganske motive in da nogometne zelenice ne bi razdvajale, temveč učile sodelovanja, pa je del Mastercard pobude #ŽogaZbližuje.
Čeprav Skomina ni želel komentirati, ali je možno, da bi združevanje navijačev različnih klubov postala stalna praksa, se mu to zdi pozitivno: "Ker kregati in razdvajati ljudi je enostavno, združevati pa je po mojem zelo pozitivno. In moramo iti v to smer." Po njegovih besedah je nogomet šport številka ena na svetu, kar se najlepše vidi na velikih prvenstvih, kot sta evropsko in svetovno – ko se zedini ves narod. "Slovenci smo to že doživeli v košarki, v nogometu v preteklosti. Verjamem, da bomo to doživeli tudi v bližnji prihodnosti," je misli strnil Damir Skomina.
