Olimpijske igre še s praznimi tribunami
Prazni sedeži, pusto vzdušje - olimpijske igre zaenkrat še niso festival gledalcev, vendar so grški prireditelji (ATHOC) s prodajo vstopnic doslej zadovoljni.
Rezervni načrt za ustvarjanje boljšega vzdušja na stadionih je s tem še vedno samo rezervni. "V nobenem primeru ne bomo razdeljevali vstopnic ali jih prodajali pod ceno," pravi tiskovni predstavnik ATHOC Michalis Zacharatos.
Doslej so prireditelji prodali 2,92 milijona vstopnic, kar predstavlja 56 odstotkov vseh kart. Že v v torek naj bi presegli trimilijonsko mejo, s čimer bi bilo število gledalcev večje kot na igrah v Seulu leta 1988 in Barceloni 1992. Organizatorji v Sydneyju so leta 2000 prodali 92 odstotkov od skupno 5,7 milijona vstopnic.
Prve kritike pa medtem že prihajajo iz Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). "Bil sem na veslaških tekmovanjih, kjer sem imel čas vsakemu gledalcu stisniti roko," je dejal član MOK in predsednik FIFA Joseph Blatter. Po zmagi grške nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je pričakoval večje navdušenje Grkov. "Presenečen sem, da je na nogometnih tekmah tako malo gledalcev," še dodaja Blatter.
Pri dviganju uteži je bilo moč prva dva dni tekmovanja v dvorani našteti več tekmovalcev in prirediteljev kot gledalcev. Organizatorji računajo na grške navdušence, ko bodo njihovi športniki imeli možnosti osvajati kolajne.
Najbolj priljubljena so bila doslej tekmovanja plavalcev, saj je arena, ki sprejme 11.000 gledalcev, vsaj ob večernih preizkušnjah polna do zadnjega kotička. Povsem drugače je videti teniški turnir, kjer največje zvezde igrajo malodane pred praznimi tribunami. "To je potrebno razumeti. Ljudje imajo toliko možnosti gledati tenis in če imajo možnost izbire, bodo prav gotovo raje pogledali nastope plavalcev," je dejal Američan Andy Roddick.
Pri nekaterih drugih športnih panogah, kot so sabljanje, namizni tenis, badminton in podobno, skrbijo za popolnitev sedežev predvsem moštveni kolegi, trenerji in spremljevalci ter strokovnjaki posameznih športov. Primanjkljaj gledalcev je mogoče zabeležiti predvsem v gimnastični dvorani, saj so bila ta tekmovanja doslej vedno magnet za gledalce, v Grčiji pa temu ni tako. Prireditelji so zato redke navdušence, ki so bili praviloma na vrhu tribun, spustili v prve vrste, kjer lažje vidijo svoje športnike.
Rogge: Potrebujemo dopinško obveščevalno službo
"Samo z znanstveniki ne bomo prišli daleč. Potrebujemo neke vrste obveščevalno službo - dopinško obveščevalno službo," je v intervjuju za časnik "Neue Zuericher Zeitung" pred tednom dni dejal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge. Njegova zahteva pa se je kot upravičena izkazala še hitreje, kot bi si mnogi želeli. To sta dokazala grška atleta Kostas Kenteris in Ekaterini Thanou, ki sta se prejšnji četrtek izognila dopinškemu preizkusu v olimpijski vasi. Zaradi tega sta bila - dokler MOK ne bo sprejel ustrezne odločitve -, izključena iz grške olimpijske ekipe.
Sprejeti ustrezno odločitev pa ne bo tako enostavno, kot se morda zdi. Komite namreč v rokah nima pozitivnega dopinškega testa obeh atletov, zato bo moral odločati na podlagi posrednih dokazov. "Dejstva bomo morali še izbrskati," je pojasnil predsednik disciplinske komisije MOK Thomas Bach.
Iskanje dejstev v primeru grških padlih junakov bo zahtevno, saj o njunem ravnanju kroži mnogo domnev in govoric. Izvršni komite MOK pa ju bo z olimpijskih iger izključil le, če bo Bachova komisija uspela proti njima zbrati neizpodbitne dokaze. O izključitvi grških atletov z olimpijskih iger, namesto grškega nacionalnega olimpijskega komiteja, odloča MOK. Grški komite je namreč zaradi možnosti pritožbe zadevo predal MOK.
Vodstvo krovne olimpijske organizacije je soočeno s težko odločitvijo. Z vidika morale bi morali atletoma takoj prepovedati nastop v Atenah, vendar to še ne pomeni, da na zaslišanju ne bosta uspešna. Zaslišanje pred dopinško komisijo je sicer napovedano za sredo.
Igre v Atenah imajo tudi nasprotnike
Olimpijski zmagovalci se veselijo svojih zlatih odličij, gledalci novih rekordov, nasprotniki iger v Atenah pa ne vidijo razlogov za proslavljanje. Kritiki olimpijade, ki so v okviru zveze Proti-2004-kampanja organizirali vrsto sicer manjših protestov, menijo, da profesionalni šport v trenutni obliki nima prihodnosti, saj ga pretresa vrsta dopinških škandalov. "Podpira nas tudi veliko Grkov, ki menijo, da Grčija v olimpijske igre ne bi smela vložiti toliko sredstev," je dejala predstavnica zveze Nana Vafidi. Igre so do sedaj Grčijo stale šest milijard evrov, kar je šestkrat več od začetnih predvidevanj.
Z organizacijo letošnjih olimpijskih iger so nezadovoljni tudi okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da je raven zaščite okolja v Atenah precej pod tisto na igrah v Sydneyju leta 2000. "Grčija je znana kot dežela večnega sonca. Uporaba okolju prijaznih virov energije pri izvedbi iger pa skoraj ne obstaja," menijo v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace.
Poleg tega atenskemu organizacijskemu komiteju ni uspelo urediti večine zelenih površin, ki jih tako lahko občudujemo le na papirju. "Beton proti okolju 1:0," je primanjkljaj iger označil časopis Ta Nea. Kljub temu pa so ekologi z delom organizatorja zadovoljni.
Obe veliki grški politični stranki, konservativna novi demokrati in socialistična PASOC, olimpijado podpirata brez zadržkov, levo usmerjene stranke pa ji nasprotujejo. Še posebej jo kritizira tretja največja grška stranka, komunistična KKE. "Igre velikih koncernov in dopinških škandalov nimajo nobene zveze s športom," menijo v KKE.
Stranke levice opozarjajo predvsem na nevarnost, ki jo za demokracijo predstavlja preko 1.000 videokamer, ki so bile postavljene za čas olimpijade in ostali varnostni ukrepi, ki nimajo primerjave v športni zgodovini. "Varnostni aparat ni namenjen preganjanju teroristov, ampak razširja strah med prebivalstvom," je prepričana predsednica KKE Aleka Papariga.
