Največji uspeh doslej je moška rokometna reprezentanca dosegla leta 2004 na šestem evropskem prvenstvu, ko je pred polno dvorano v Tivoliju po porazu v finalu z Nemčijo osvojila naslov podprvakinje Evrope. V ekipi so bili tedaj Ognjen Backović, Branko Bedeković, Boštjan Ficko, Zoran Jovičić, Andrej Kastelic, Vid Kavtičnik, Beno Lapajne, Zoran Lubej, Aleš Pajović, Dušan Podpečan, Roman Pungartnik, Ivan Simonović, Gorazd Škof, Tomaž Tomšič, Renato Vugrinec, Uroš Zorman in trener Tone Tiselj.
Moška rokometna reprezentanca je do zdaj nastopila na 12 evropskih prvenstvih. Največji uspeh je dosegla ravno nas domačem prvenstvu, ko si je nadela odličje srebrnega leska. Čeprav se v finalu ni izšlo in je izgubila proti Nemčiji, se je slovenska reprezentanca 2004 z zlatimi črkami zapisala v zgodovino rokometa. Tudi zato, ker je kot prva reprezentanca v času samostojne Slovenije osvojila srebrno medaljo na velikem tekmovanju v kolektivnih športih z žogo. Za nameček se je še drugič zaporedoma uvrstila na olimpijske igre.
Nadobudni nogometaš postal kolesarski as
Tadej Pogačar se je lani z zmago na največji tritedenski etapni dirki na svetu Tour de France izstrelil med kolesarske zvezde. Zdaj drugi kolesar svetovne jakostne lestvice je bil v mlajših letih sprva predan nogometu. Njegova prva profesionalna tekma je bila leta 2019 v Avstraliji Tour Down Under in s tem je postal eden najboljših mladih kolesarjev na svetu. 22-letnik je bil v mlajših letih sprva predan nogometu. K zamenjavi športa ga je prepričal nekdanji trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za Kolesarsko društvo Rog.
Zaradi konstantno odličnih rezultatov in izjemnega talenta so ga opazili v profesionalni ekipi UAE Team Emirates in z njim do leta 2024 podpisali pogodbo. Njegova prva profesionalna tekma je bila leta 2019 v Avstraliji Tour Down Under in s tem je postal eden najboljših mladih kolesarjev na svetu. To je leta 2019 dokazal tudi na svojem prvem Grand Touru na španski Vuelti, na katerem nas je navdušil s tretjim mestom, zmagami na treh etapah in osvojeno belo majico.
Življenje posvetila strelstvu
Polonca Sladič se je strelstvu zapisala pred več kot 40 leti, po končani tekmovalni karieri se je z enako strastjo in odgovornostjo posvetila trenerskemu in organizacijskemu delu v strelstvu in športu invalidov. Kot 11-letnica je začela v šolskem strelskem krožku in se s trdim delom prebila v državno reprezentanco in do dveh naslovov državne prvakinje. V svojem društvu je takoj po polnoletnosti začela trenirati mlajše kategorije. Leta 1995 je zaradi težav s hrbtenico končala tekmovalno kariero, vendar se je z enako strastjo in odgovornostjo posvetila trenerskemu in organizacijskemu delu.
Največ sledi je Polonca zagotovo pustila na področju parastrelstva, saj so v zadnjih 25 letih parastrelci pod njenim trenerskim vodstvom osvojili 32 medalj na uradnih tekmovanjih, od tega kar sedem paraolimpijskih. V okviru Strelske zveze Slovenije trenira tudi odlični reprezentantki Živo Dvoršak in Klavdijo Jerovšek. S svojim požrtvovalnim delom in neprecenljivim znanjem je zagotovo zgled večini trenerjev, športnikom, predvsem pa daje neizbrisen pečat slovenskemu športu.
Predana športu v najširšem pomenu besede
Marjeta Kovač, redna profesorica na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je več kot 45 let predana športu v najširšem pomenu besede, kot trenerka številnim generacijam športne gimnastike in akrobatike, mednarodna sodnica, kot članica strokovnih in znanstvenih združenjih doma in v tujini ter avtorica in soavtorica več kot 1300 strokovnih in znanstvenih gradiv. Kot trenerka je sodelovala s tekmovalkami, ki so dosegle vrhunske uspehe na evropskih in svetovnih prvenstvih v gimnastiki, kotalkanju, drsanju in alpskem smučanju. Kot ena najboljših mednarodnih sodnic za žensko športno gimnastiko je trikrat sodila na olimpijskih igrah, 11 svetovnih, 11 evropskih prvenstvih in na več kot 150 mednarodnih tekmovanjih.
Kako aktivno je njeno delovanje, dokazujejo številne funkcije v strokovnih in znanstvenih združenjih doma in v tujini ter prejete nagrade in priznanja. Marjeta Kovač je avtorica in soavtorica več kot 1300 strokovnih in znanstvenih gradiv. Močan pečat pušča na raziskovalnem in pedagoškem področju: ukvarja se s telesnim in gibalnim razvojem otrok, njihovim življenjskim slogom, šolanjem nadarjenih mladih športnikov in značilnostmi pouka športne vzgoje, številna raziskovalna spoznanja pa ji je uspelo uspešno prenesti tako v šolsko kot športno prakso.
Med dobitniki plaket tudi potapljačica Alenka Artnik in novinarska kolega Kališnik ter Gider
Plakete so prejeli alpinistična naveza Luka Stražar in Aleš Česen, potapljačica na vdih Alenka Artnik, nekdanji košarkar in nato trener ter športni delavec Miran Jerman, novinarja Primož Kališnik in Tonček (Anton) Gider, Janko Rožman za uspešno, pestro in kakovostno šolsko ter rekreativno športno dejavnost v pomurskem koncu, mlada biatlonca Alex Cisar in Lovro Planko, slednji tudi smučarski tekač, zdravnica in tudi sama odlična športnica Nada Rotovnik Kozjek, poklicni pilot Slavko Avi Šorn, nekdanji judoist, pozneje trener in športni delavec Vlado Čuš ter trener in selektor slovenske reprezentance v namiznem tenisu za slepe Gregor Habjan.
Priznanja podeljuje odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki je bil letos izbran v novi sestavi in mu predseduje vrhunski alpinist Viktor Grošelj, podpredsednica pa je nekdanja alpska smučarka Mateja Svet. Na odbor za podelitev letošnjih nagrad in priznanj je prispelo kar 88 vlog za 71 nominirancev. Za nagrade je bilo podanih 46 predlogov, za plakete pa 27. To je največ v zadnjih letih in skoraj dvakrat več kot na primer leta 2014, je pojasnil Grošelj. Višina Bloudkove nagrade znaša 9000 evrov, višina Bloudkove plakete pa 3000 evrov. Letošnja podelitev je bila že 56. po vrsti, saj nagrade podeljujejo od leta 1965.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.