'Počutil sem se ponosno, ko sem za roko držal Virgila van Dijka'

Mladi Mariborčan Luka Viegele je nogometni navdušenec že od svojih najzgodnejših let. Nogomet igra od tretjega leta, trenira v Nogometni šoli Marinka Galića. "Zelo rad ga igram in tudi spremljam tekme na televiziji ter v Ljudskem vrtu. Všeč mi je tudi, ker imam tam veliko prijateljev," je navdušeno povedal.

Zato je bil nepopisno vesel, ko je izvedel, da je prvi slovenski izžrebani srečnež, ki bo lahko skupaj z nogometno zvezdo zakorakal na zelenico polnega stadiona Estadio Metropolitano. Ta edinstvena zgodba pa ni navdušila zgolj Luke, ampak tudi njegove prijatelje. Komaj so čakali, da se vrne iz Madrida in poteši njihovo radovednost. "Ko sem prišel zjutraj v šolo, so mi najprej vsi čestitali, tako učiteljica kot moji sošolci. Prišli so tudi iz drugih razredov in ostale učiteljice. Vsi so bili zelo veseli zame. Moral sem jim razložiti, kako je bilo. Moj sošolec Dušan je rekel, da sem pravi srečnež. Veseli pa so bili tudi moji nogometni prijatelji, njihovi starši in moja trenerja Marinko in Renato," je bil tudi sam vesel.

Kako je potekal dan D?

Seveda so tudi nas zanimale vse podrobnosti o dogajanju na nogometni praznik. Ni namreč mačji kašelj dan preživeti v družbi nogometnih zvezd. In Luka ni skoparil z besedami. Dogodivščina se je začela že zjutraj, ko sta se z očetom Matejem Viegelom takoj po zajtrku odpravila na ogled stadiona Reala Madrid, Santiago Bernabeu. "Po ogledu sva se vrnila nazaj v hotel. Tam smo imeli skupno kosilo z vsemi otroki, ki so spremljali igralce, njihovimi starši in predstavniki Mastercard. Po kosilu so nas z avtobusom odpeljali na stadion Atletica Madrid, Estadio Metropolitano. Tam smo se ločili od staršev in smo se skupaj z ostalimi otroki in predstavniki Mastercard odpravili na stadion. Najprej smo imeli vajo, kako se moramo postaviti in spremljati igralce in potem zapustiti igrišče. To smo ponovili 4-krat," je obudil spomine Luka.

Luko je pozdravil Damir Skomina

Nato je sledilo malo sprostitve in zabave. Ogledali so si animiran film Minioni, se igrali z ostalimi otroki in imeli večerjo. "Vse to smo počeli v eni veliki sobi, mislim, da so rekli, da je to sejna soba. Potem smo se oblekli v drese Mastercard in odšli v tunel čakat igralce in sodnike. Prvi so prišli sodniki in stranski sodnik je vprašal: 'Kje je tisti Slovenec?' in jaz sem odgovoril: 'Tukaj sem.' Oba stranska sodnika sta mi segla v roko in me pozdravila. Nato pa je prišel še glavni sodnik, gospod Damir Skomina, in me tudi on pozdravil, jaz pa sem mu prenesel pozdrave mojega nogometnega trenerja Marinka Galića. Vsi ostali otroci so nas začudeno gledali, ko sem se pogovarjal s sodniki. Nato so prišli igralci in skupaj smo se odpravili na igrišče."

Otroci so bili iz različnih držav. Luki pa so v spominu najbolj ostali otroci iz Španije, ki jih je bilo največ, potem še iz Izraela, Grčije, Mehike in Velike Britanije. "Manj smo se pogovarjali in več igrali ter gledali risanke," je še dodal Luka.

'Skoraj sem se zjokal od sreče'

Preden je oče Matej Luko predal predstavnikom Mastercard, mu je rekel, da naj uživa in da se vidita potem na tribuni. Nato je odšel na tribuno in nestrpno čakal na prihod svojega sina in igralcev na igrišče. "Ta nepozaben trenutek sem tudi posnel. Bil sem izjemno ponosen na Luko in srečen, da je prav njega doletela ta čast, da je lahko spremljal igralca na Ligi prvakov. Ko pa sem videl, da spremlja Virgila van Dijka, sem se skoraj zjokal od sreče," je še danes ganjen Viegele.

Tudi Luka si ne bi mogel zamisliti boljšega scenarija od tega, da so mu dodelili prav Virgila van Dijka, ki je bil po koncu tekme izbran za najboljšega igralca tekme: "Zelo sem bil zadovoljen z izbiro igralca in tudi moji prijatelji iz Nogometne šole Marinka Galića, saj so močno stiskali pesti, da bi držal prav njega."

Seveda nas je zanimalo, kako je bilo v najbolj častnem trenutku, ko ga je prevzel zvezdnik. "Ko sva skupaj z nogometašem Virgilom van Dijkom odhajala na igrišče, me je vprašal: 'Are you ok?' (ali si v redu) in jaz sem mu odvrnil: 'Yes' (da). Počutil sem se zelo veselo in ponosno, da me gleda toliko ljudi in da lahko držim Virgila van Dijka za roko," je podoživel 8-letnik. Ob tem je dodal, da ni imel niti malo treme in da ga ni bilo strah: "Mislim, da nisem nič premišljeval, ampak sem opazoval še druge igralce."

Luka na svojo veliko žalost ni mogel dobiti nobenih podpisov junakov nogometnih zelenic, ker jih ni bilo dovoljeno vznemirjati pred tekmo.

'Škoda, da sem zamudil prvi gol'

Obžaluje mladi Mariborčan. Ravno takrat so se namreč otroci odpravljali nazaj na tribune. Z očetom sta nato s ploskanjem spodbujala igralce Liverpoola. "Ostali navijači so bili zelo glasni, predvsem navijači Liverpoola," je Luka opisal dogajanje s tribun.

Tudi oče Matej se je strinjal, da je bilo vzdušje enkratno. "Za to so še posebej poskrbeli navijači Liverpoola, ki so skozi vso tekmo glasno prepevali njihove navijaške pesmi. Ob njihovi himni You'll Never Walk Alone (Nikoli ne boš hodil sam) se ti res naježi koža."

Sicer pa so jima dodelili sedeže na zahodnem delu stadiona v nevtralnem sektorju, kjer je bilo precej navijačev Liverpoola, a niso bili tako strastni kot tisti na južnem delu stadiona, ki je bil namenjen izključno navijačem Liverpoola. "Kljub temu da je bil naš sektor zelo visoko na tribuni, se je vse dogajanje na zelenici res lepo videlo. Verjetno zato, ker gre za nov, moderen stadion," meni Matej Viegele.

Oba sta se na stadionu počutila popolnoma varno, saj nista doživela nobenega incidenta. "Za varnost je bilo odlično poskrbljeno. Redarji in policisti so bili na vsakem koraku," je zatrdil oče Viegele. Luka je potrdil njegove besede: "Nisem se nič bal, ampak sem užival. Zelo rad hodim na tekme in sem tega že navajen, čeprav je naš stadion Ljudski vrt veliko manjši od tega."

Oče in sin družno za Liverpool

Čeprav sta Mariborčana v Madridu dihala za Liverpool, pa Luka sicer navija za domači Maribor in Barcelono. "Ampak ker teh dveh klubov ni bilo v finalu, sem se odločil za Liverpool. Bil sem zelo vesel, da je moja ekipa zmagala in že šestič osvojila pokal Lige prvakov. Bil sem zelo srečen, da sem to lahko gledal na stadionu, in ne po televiziji," je bil navdušen Luka.

Oče Matej v angleški ligi navija za Arsenal: "Ker je njihov največji rival Tottenham, je seveda jasno, da sem bil bolj na strani Liverpoola. Tudi sicer je tukaj v Mariboru veliko prijateljev in znancev navijačev Liverpoola in sem tudi zato bolj privoščil Liverpoolu, da je osvojil Ligo prvakov. Oba z Luko sva bila po tekmi zadovoljna s končnim rezultatom," je poudaril.

Kako je bilo po tekmi?

Vsi mladi spremljevalci nogometašev in njihovi starši so po tekmi ostali še kar nekaj časa na tribuni in gledali veselje Liverpoolovih igralcev in navijačev. Ko se je stadion spraznil, so se tudi oni počasi odpravili do avtobusa, ki jih je nato odpeljal proti hotelu.

In tako je minil dan, ki bo mariborskima srečnežema vsakič, ko se bosta spomnila nanj, narisal širok nasmeh na ustih. "Najbolj si bom zapomnil, da sem lahko na igrišče spremljal Virgila van Dijka in tudi to, da sem lahko v živo videl vse te zvezdnike," je povzel vtise mladi Luka, oče pa je dodal: "Verjamen, da bova to dogodivščino še velikokrat podoživela ob ogledu fotografij in posnetkov."