Petnajst minut je bilo dovolj

Slovenska nogometna reprezentanca je v svoji drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2008 zabeležila prvo zmago. Z 2:0 (2:0) je v Celju premagala Luksemburg. Naslednjo tekmo bo odigrala v sredo, njun tekmec bo v Minsku Belorusija.

Napad, ofenziva, zmaga, so bile pred tekmo besede, ki so jih novinarjem najpogosteje izrekali slovenski nogometaši. Z njimi so nazorno pokazali, da jim šteje le zmaga, da so tri točke velik imperativ, ki bi jim ogromno pomenile pred sredinim gostovanjem v Belorusiji. Toda besede je bilo potrebno pretvoriti v dejanja, kar glede na stanje v moštvu in tudi na sodobni nogomet, v katerem praktično ni več "eksotičnih" nasprotnikov, ni bila lahka naloga. Luksemburg res ni kakovosten nasprotnik, toda z njihovo disciplinirano igro so imeli težave tudi boljše reprezentance, kot je Slovenija. Še posebno, če v tekmo ne greš, kot je potrebno.

V uvodnih minutah ni kazalo, da bodo varovanci Braneta Oblaka brez večjih težav opravili s tekmeci, ki so ob obrambni postavitvi presenetljivo pokazali tudi željo po napadu. V slovenski vrsti se je čutila živčnost, preveč je bilo dolgih podaj in premalo potrpežljive tehnične igre po tleh. Domači so si sicer pripravili tri polpriložnosti - Klemen Lavrič je bil prekratek po podaji Milivoja Novakoviča, Novakovič in Mile Ačimovič pa se pred vrati nista znašla, toda vse to gledalce ni prepričalo in na Areni Petrol so se že slišali žvižgi. Na srečo pa je prišla 30. minuta. Akcijo je začel Valter Birsa, Branko Ilič je z desne strani poslal žogo v sredino, kjer je bil najvišji Novakovič, ki je z natančnim strelom z glavo matiral gostujočega vratarja.

Kamen se je odvalil od srca, v nadaljevanju je bilo vse lažje. Že šest minut pozneje je znova zadišalo po zadetku, Lavrič se je sam znašel pred golom, močno streljal, toda žoga je zadela prečko. Mnogim na stadionu se je zavrtel film s prve kvalifikacijske tekme slovenske reprezentance proti Italiji leta 1994, ko sodnik ni priznal gola Darka Milaniča. Tudi tokrat se je zdelo, da je od prečke odbita žoga prešla črto, a sodnik ni menil tako. Kljub za slovenske navijače neugodni odločitvi grškega sodnika, pa so si ti lahko že kmalu oddahnili. Še pred odhodom na odmor je namreč Robert Koren s strelom s 25 metrov in pomočjo enega izmed gostujočih branilcev, ki ga je žoga zadela in spremenila smer, povišal na 2:0. To je bil tudi izid prvega polčasa, lahko pa tudi ne bi bil, saj je Lavrič v zadnjih minutah zapravil še eno priložnost.

V slačilnici je selektor Guy Hallers od svojih varovancev zahteval bolj napadalno igro, ki bi jo že v prvem napadu lahko kaznoval Ačimovič. Slednji je imel tudi boljše rešitve kot strel mimo gola, saj bi bilo bolje, da bi žogo prepustil bolje postavljenima Lavriču ali Novakoviču. Začetek drugega dela je obetal polno mrežo gostov, toda do konca so bili ti bližje zadetku. Borut Mavrič je moral posredovati po strelu Clauda Reiterja, spreten poskus Sebastiena Remyja ni bil dovolj natančen, Rene Peters pa je z lepim strelom od daleč celo zadel okvir vrat.

Gostitelji v drugem polčasu niso pokazali praktično ničesar, zato so si prislužili negodovanje maloštevilnih gledalcev. Videti je bilo, da so se zadovoljili z doseženim in da so hranili moči za gostovanje v Minsku. Do zmage - prve po lanskemu septembru v Moldaviji, pa so kljub neprepričljivi igri vendarle prišli, kar je v tem trenutku za vzdušje najbolj pomembno. Za večje pohvale in podaljšanje sanj o evropskem prvenstvu pa bo potrebno zabeležiti pozitiven izid tudi v Belorusiji.

Statistika tekme:

* Stadion Arena Petrol, gledalcev 3.500, sodniki: Panayiotis, Nikos, Vassos (vsi Ciper).
* Strelci: 1:0 Novakovič (30.), 2:0 Koren (44).
* Slovenija: B. Mavrič, Ilič, M. Mavrič, Cesar, Jokič, Čeh, Ačimovič (od 75. Komac), Birsa, Koren, Novakovič, Lavrič (od 85. Burgič).
* Luksemburg: Joubert (od 72. Gillet), Kintziger, Hoffmann, Reiter, Peters, Strasser, Bettmer, Joachim (od 66. Huss), Lombardelli (od 42. Leweck), Remy, Mutsch.
* Rumen karton: Ilič; Hoffmann.
* Rdeč karton: /