V Ptičjem gnezdu, kot so domačini in svetovna javnost zaradi edinstvene konstrukcije poimenovali osrednji stadion za 90.000 gledalcev, je na celotni otvoritvi nastopilo 15.000 ljudi. Med drugimi so nastopili domači pianist Lang Lang, britanska pevka Sarah Brightman in kitajski pop zvezdnik Liu Huan. Vrhunec večera je bilo prižiganje olimpijskega ognja in veličastni ognjemet.

Natančni scenarij otvoritve olimpijskih iger je bila največja državna skrivnost zadnjih mesecev. Kljub temu se je na eno od vaj pretihotapil novinar južnokorejske televizije in posnel nekaj točk, posnetek pa je bil nato objavljen v programu. Video je bil na voljo tudi na YouTubu, vendar le nekaj ur, dokler ga niso umaknili. MOK je Korejce kaznoval tako, da TV postaja SBS danes znotraj stadiona v času otvoritve ni smela imeti kamere.

Na slavnostni otvoritvi je bilo več kot 80 predsednikov držav in vlad, najvidnejši politiki na častni tribuni so bili ameriški predsednik George Bush, predsednik Evropskega sveta Jose Manuel Barroso, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pa ruski, avstralski in japonski premierji, Vladimir Putin, Kevin Rudd in Jasuo Fukuda, ter monaški princ Albert. Iz Slovenije se je dogodka udeležil minister za šolstvo in šport Milan Zver.

Nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier Gordon Brown sta že pred časom sporočila, da se otvoritvene slovesnosti OI ne bosta udeležila.

Celotna prireditev je trajala skoraj štiri ure, sam mimohod predstanikov 204 držav udeleženk OI pa je bil dolg kar dobri dve uri. Vrstni red ni potekal po običajnem abecednem redu, temveč po pravilih kitajske abecede oziroma številu črtic v prvi pismenki besede, zato so Avstralci hodili šele kot 202., Slovenija pa je bila na vrsti kot 173.

Po tradiciji je seveda kot prva na stadion zakorakala Grčija, kot zadnja pa domača reprezentanca na čelu z velikanom Yao Mingom. V mimohodu sta bili med zastavonošami recimo tudi košarkarja Šarunas Jasikevičius (Litva) in Manu Ginobili (Argentina), za Hrvaško pa je bil te časti deležen rokometaš Ivano Balić. Kot omenjeno, je za Slovenijo zastavo nosila judoistka Urška Žolnir. Dobitnica bronaste olimpijske kolajne iz Aten je bila na čelu skupinice 15 slovenskih športnikov in 26 spremljevalcev. Nekateri od športnikov se slovesnosti niso udeležili, saj jih že v soboto in nedeljo čakajo prvi nastopi, nekateri športniki (jadralci, atleti in del plavalcev) pa v Peking še niso prispeli.

Predsednik organizacijskega odbora OI Liu Qi je spregovoril prvi, nato pa je besedo prevzel predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge, ki je športnike pozval, naj tekmujejo v športnem duhu in naj se zabavajo. V duhu mota iger "En svet, ene igre" je Rogge tudi dejal, da naj igre prinesejo veselje, upanje in ponos vsem udeležencem.

Predsednik Ljudske republike Kitajske Hu Jintao je nato uradno odprl olimpijske igre. Ob izvajanju olimpijske himne so dvignili zastavo s petimi krogi, ki bo vihrala ves čas OI. Prižgal ga je kitajski telovadec Li Ning, nosilec treh zlatih odličij na OI leta 1984 v Los Angelesu. Ninga so na vrveh dvignili visoko v zrak, telovadec pa je zadnjo pot s plamenico naredil po zraku, pripet le z vrvjo in nato z baklo prižgal ogenj, ki bo prav tako gorel ves čas OI.

Prižiganje ognja vedno vrhunec

Okrog načina prižiganja olimpijskega ognja in zadnjega nosilca baklje so bila tudi na prejšnjih OI vedno velika ugibanja. Mnogi se tako verjetno spominjate leta 1984 in otvoritve v Los Anglesu, ko je po zraku letel astronavt. V Barceloni 1992 je dih jemal lokostrelec na invalidskem vozičku Antonio Rebollo, ki je plamen prižgal z gorečo puščico, legendarni boksar Mohamed Ali je bil zadnji nosilec v Atlanti 1996, štiri leta kasneje v Sydneyju 2000 pa je sloka atletinja Cathy Freeman hodila po vodi, preden je prižgala ogenj.