Zlati Mankoč na EP

Izkušeni, zdaj že 33-letni Mankoč, ki je svojo prvo člansko medaljo osvojil že leta 1999, je zlato medaljo napovedal že po predtekmovanju, opozarjal na Nemca Markusa Deiblerja, a je bil strah v finalu odveč, saj se je Nemec v zaključnem napadu približal na dobre tri desetinke sekunde. Mankočevo zlato je z bronom začinil estonski reprezentant Martti Aljand, brat Petrove partnerke Triin, ki se je na tem prvenstvu prav tako vpisala med dobitnice medalj.

"Prvih 25 metrov se mi je najboljše izšlo pod vodo. Hrbet je bil v redu, prsno sem skušal zaradi poškodbe zadeve popraviti v primerjavi s prejšnjima nastopoma, v kravlu pa sem bil že precej utrujen in skušal sem obdržati tehniko. Na srečo je bilo dovolj za prvo mesto," je po zlatu, ko se je v rojstnem mestu Katarine Velike vnovič zavihtel na evropski vrh, zmago opisal Mankoč, ki je še enkrat več poskrbel za slovensko trobojnico na vrhu drogov za države zmagovalke in predvajanje Zdravljice.

Glede na gladko zmago so bile njegove napovedi pred tekmo sila skromne, saj je šele v soboto razkril, da je cilj vendarle zlato. "Napovedi niso bile skromne. Dejal sem le, da lahko toliko pričakuješ, kolikor je denarja. Napoved je šla v to smer. Sicer pa sem napovedal podobne izide kot lani in bil sem še malo hitrejši. Pred startom sem vedel, da medalja ni vprašljiva, vprašanje je bilo le, ali bom zmagal ali ne. Vesel sem, da sem spet evropski prvak, zdaj bom po deseti zmagi razmislil, ali bom še tekmoval mešano, ali se poslovil kot prvak."

Na Mankočevo odločitev ne bo vplivala niti morebitna organizacija evropskega prvenstva 2013 v Ljubljani. "Ne vem, če bom do takrat sploh plaval. Rad imam plavanje, a zaradi pogojev in sistema, ki je trenutno postavljen, ne vem, če bom našel motivacijo, pa četudi bo prvenstvo pri nas."

Druga junakinja slovenskega tabora je bila Anja Čarman. Po noči v bolnišnici in dveh dneh infuzij se je vendarle prebila tudi v finale na 200 hrbtno in v nedeljo dosegla dva zelo dobra izida, na koncu pa je dosežek 2:05,53 zadostoval za peto mesto. "Nikoli ne bom izvedela, koliko bi res lahko plavala. Najbolj žal mi je, da sem zbolela, saj sem bila res dobro pripravljena, močna v vodi ... A v finalu sem vseeno potegnila, kolikor se je dalo. Z boleznijo sem odlično plavala tudi 100 hrbtno in se uvrstila v finale, ki sem ga morala odjaviti in danes pokazala še dva zelo dobra nastopa na 200 hrbtno. Moram biti kar zadovoljna s tem, kar se je zdaj dalo iztržiti."

V finalu je plavala podobno kot zjutraj, le zaključek je bil še malo močnejši. "Morda sem začela preveč prestrašeno. Po 50 metrih sem bila blizu Zevine, vem da hitro začne, zato sem malo popustila, a na koncu sem spet pridobila. Lahko bi napadla še nekaj prej, saj mi je ostal še kanček moči."

A novi izzivi prihajajo tudi za Čarmanovo, ki si čim prej želi olimpijsko normo. "Že zdaj smo trenirali v 50-metrskem bazenu in na EP smo se pripravljali le delno. Moj prvi cilj je italijansko prvenstvo prihodnji teden, kjer bom lovila olimpijsko normo," je za naprej povedla plavalka, ki bo imela na prvenstvu v Ricconeju kar nekaj družbe slovenskih reprezentantov, ostali bodo konec tedna nastopili na mitingu v Mariboru.