Želi si koraka naprej, kot mu je to uspelo z reprezentanco

Za vami je fantastičen uvod v novo sezono, osvojitev danskega superpokala je nekaj, kar predstavlja dodaten odmerek samozavesti za sezono, pred katero ste si, verjamem, zastavili številne visoke cilje?

Po tekmi je v slačilnico vstopil direktor kluba in dejal, da je lovorika spet naša po nekaj letih. Vsekakor lepa spodbuda pred nadaljevanjem sezone. Šele dober teden se privajamo na nov sistem, za nameček nam manjka nekaj nosilcev igre. V prvi vrsti mislim na vratarja Niklasa Landina, pomembnega člena obrambe Henrika Møllgaarda, Madsa Hoxerja in Busterja Juula.

Sprememba trenerja se občutno pozna na spremembi sistema igre? Prišel je Maik Machulla, ki je kot trener spisal številna izjemna poglavja, sedel je tudi na klop slovitega Flensburga.

Pozna se pridih igre, ki jo goji nemški rokometni gigant, kjer je bil Machulla trener. Predvsem sistem temelji na hitri žogi, da se ustvari kar največ prostora za posameznika, od tam naprej pa igra ena na ena. Podobno kot v slovenski reprezentanci, ampak nekoliko drugače.

V slovenski izbrani vrsti ste na olimpijskih igrah navduševali v vlogi levega zunanjega, pri Celju Pivovarni Laško ste pretežno igrali na položaju organizatorja igre. Kako bo v drugi sezoni pri Aalborgu?

Glede na to, da sistem šele osvajamo, pa je moj igralni položaj dorečen – igral bom na položaju organizatorja, agresivnega za gol. Ne do te mere kot v slovenski reprezentanci, kjer sem bolj kot ne levi zunanji. Obrisi igre so znani, najverjetneje bo ena menjava obramba napad, ampak nisem prepričan, da se bom menjal ravno jaz.

Verjamem, da ste se v prvi sezoni privadili na razmere, ki vladajo v ekipi. Kakšen je cilj v letošnjem letu? 

Osnovni cilj je obdržati formo, dodati še nekaj na področju fizične pripravljenosti. Pomembno je, da ima vsakdo v ekipi visoke cilje. Želel bi si koraka naprej, tako, kot nam je uspel v reprezentanci.

Pomembno je tudi, da se dobro počutite v Aalborgu. Za življenje predvidevam, da je drugačno od tistega v domovini, v rodnem Kopru?

Življenje je malo drugačno. Ko pogledam aplikacijo za vreme, bi mesto Koper najraje izločil iz nabora. To je pač delček cene, ki jo plačaš zaradi igranja v tujini. Ampak s ciljem, da bi napredoval, sem to moral narediti. Živim sam, a imam ogromno obiskov, praktično vsak mesec me nekdo obišče. Drugače je za tiste, ki imajo družine, živijo v drugačnem ritmu, jaz pa se zato pogosteje s kom slišim. Ali pa si vzamem čas za ogled tekem na televiziji kot na primer danes Olimpija – Rijeka.

In na Danskem ni posedanja po lokalih?

To mi zagotovo manjka. Doma je bilo to nekaj povsem normalnega. Tudi v Zagrebu, Celju. Veliko več je bilo druženja pred treningom, po treningu. To imamo 'na Balkanu' pač v dednem zapisu.

Kaj pa Slovenci na Danskem, ste koga obiskali ali se zgolj srečali z Miho Žvižejem, pa še to na igrišču?

Prav veliko časa ni. Igramo v ritmu sreda, sobota. Zdaj, v pripravljalnem obdobju, je bilo morda malo lažje, sem čas dobro izkoristil. Ampak ko se sezona začne, komaj čakaš nedeljo, čas za počitek, sprehod skozi Aalborg. Želel bi si v Köbenhavn, ampak težko najdem čas, da bi se odpeljal pretirano daleč stran od doma.

Omenili ste, da še niste v popolni postavi. Ste se z igralci iz reprezentance, ki je osvojila olimpijsko zlato, srečali in jih spomnili na tekmo s Slovenijo v polfinalu OI?

Smo se že srečali. Predvsem smo se smejali. Malo sem podžgal situacijo. Šlo je za zbadanje, vključili so se tako Danci kot Švedi.

Kaj pa osrednji klubski cilj za tekmovalno leto 2024/25?

Osvojitev Lige prvakov. V minuli sezoni nam je zmanjkal tisti gol. Garali bomo, da bi bilo letos drugače. Vsekakor je to cilj, na katerega smo osredotočeni že od prvega treninga naprej.