Vzdušje? 'Boljše kot na Zoncolanu'

Dirka po Italiji se je v nedeljo pri nas ustavila prvič po 17 letih. Najprej so jo trije čezmejni krogi vodili skozi Goriška brda, tik pred zaključkom v italijanski Gorici pa so se kolesarji zapeljali še skozi Novo Gorico. Vrhunec slovenskega dela 15. etape je predstavljal vzpon na Gornje Cerovo, kjer se je temu primerno zbralo največ navijačev. 

Trikrat so se kolesarji povzpeli nanj in vsakič znova so verjetno dobili občutek, da peljejo proti prelazu Stelvio v Italiji ali Alpe d'Huezu v Franciji in ne, da v resnici premagujejo le enega od številnih briških gričev. Pa ne zaradi zahtevnosti (z 1,7 kilometra in osemodstotnim naklonom sodi ta klanec v četrto kategorijo, op. a.), temveč zaradi vzdušja, vrednega najzahtevnejših klancev z najprestižnejših dirk. Navijači so na sklepnem delu vzpona do zadnjega kotička zapolnili cesto. Z vseh strani je plapolalo morje slovenskih zastav. 

Med zbrano množico so ob nekaterih še veljavnih koronskih ukrepih seveda prevladovali domači navijači, nekaj pa je bilo tudi športnih ljubiteljev iz tujine. Eden izmed njih, Italijan Gabriel Fusco, se je v Brda pripeljal iz bližnjega Vidma. Prišel je, ker ga je zanimalo, kako poganjanje pedal doživlja narod, ki ima v Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju dva superšampiona v samem vrhu kolesarske karavane. 

"Vsi vemo, kako dobre kolesarje imate, a česa takšnega vseeno nisem pričakoval," se je ob napevih skupine kakšnih 50 navijačev, ki je iz Idrije prišla bodrit svojega lokalnega junaka Jana Tratnika, čudil Fusco. Kot pravi, je stalen gost dirke po Italiji. Skoraj vsako leto si v živo ogleda vsaj eno etapo, tokrat si je celo dve, saj je bil dan prej na cilju 14. etape na Monte Zoncolanu. 

Na enem od najzahtevnejših vzponov v repertoarju italijanske pentlje je pričakoval boljše vzdušje, a v nedeljo ga je dobil povrnjenega z obrestmi. "Število gledalcev je bilo omejeno, v zadnji kilometer trase je bilo mogoče priti samo z vstopnico. Vzdušje je bilo dobro, a niti slučajno ne tako kot danes. Tukaj je noro, fantastično, boljše kot na Zoncolanu," je bil svoje odločitve, da čezmejno etapo pospremi na zase tuji strani, vesel Videmčan. 

Po tretjem vzponu na Gornje Cerovo je karavana za kratek čas zavila v Italijo, po Števerjanu in Oslavju pa je napočil čas za drugi slovenski del etape – Novo Gorico. Že na ostrem zavoju tik po prihodu na našo stran meje se je zbrala množica, ki je kolesarje nepretrgoma pospremila do Trga Evrope, kjer je bil leteči cilj. Ob teh prizorih, ki so spominjali na neke povsem druge čase, sta se celo Eurosportova komentatorja kar nekoliko nostalgično spraševala, kdaj smo jim bili nazadnje priča.

Po krajšem in nekategoriziranem vzponu na Kostanjevico pri Novi Gorici se je karavana od Slovenije poslovila na mejnem prehodu v Rožni dolini. Kljub muhastemu vremenu, ki je sicer navijačem v Goriških brdih večino etape prizanašalo, pa se ljubitelji kolesarstva niso dali pregnati. Še enkrat so bučno pozdravili svoje ljubljence in organizatorjem Gira dali jasno vedeti, da se v Slovenijo splača zaviti še kdaj.