Vujović predsedniku Vučiću: Nisi lastnik mojega življenja

"Na dan, ko je predsednik Aleksandar Vučić znova namignil možnost o uvedbi karantene in policijske ure, mi je počil film in sem rekel: 'Alo, bre, nisi ti lastnik mojega življenja'," je Vujović povedal za Direktno.rs, ki ga ta opisuje kot "najboljšega rokometaša vseh časov".

"Če Vučić uvede diktaturo, ga bodo državljani kaznovali. Od mene si zahteval, naj ohranim socialno distanco, in sem jo ohranjal, od četrtka do ponedeljka nisem izstopil iz hiše, to sem upošteval. Zaradi policijske ure nisem smel na svoj vikend po zdravila, obenem pa so se po mestu smeli gibati ljudje sumljivega značaja. Nato so nenadoma odpravili policijsko uro in vse preventivne ukrepe. Ko je bilo volitev konec, so ljudi začeli kriviti za eskalacijo epidemije koronavirusa. No, jaz bom prvi, ki ne bo sprejel nove policijske ure in karantene," je bil nekdanji slovenski selektor Veselin Vujović brez dlake na jeziku.

Vujović meni, da si Srbi zaslužijo boljšega predsednika od Aleksandra Vučića. "Pogosto sem odsoten iz države in verjamem, da bi ljudje, ki tukaj jedo kruh, morali sami odločati o svoji usodi. Morali bi jim dovoliti svobodne in poštene volitve. Želim si, da imajo vsi otroci, seveda tudi moji, svojo prihodnost v Srbiji. Za to se zavzemam," je svojo politično vizijo predstavil nekdanji slovenski rokometni selektor, ki je trenutno v Šabcu.

Vujović je konec maja zaradi osebnih razlogov zapustil vrste hrvaških prvakov in je trenutno uradno brez kluba. Zavoljo slabega vzdušja v reprezentanci in bledih predstav pa je 27. novembra lani slovenska rokometna zveza prekinila pogodbo z Vujovićem, ki je bil na klopi elitne slovenske moške selekcije od maja leta 2015. Slovenija je pod taktirko 59-letnega črnogorskega strokovnjaka osvojila tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji 2017, šesto mesto na poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru 2016 ter osmo mesto na evropskem prvenstvu na Hrvaškem 2018 in 14. na evropskem prvenstvu na Poljskem 2016.

Vujović je veljal za enega najboljših zunanjih igralcev na svetu v osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja, ko je na klubski sceni igral za Metaloplastiko iz Šabca ter Barcelono, v dresu nekdanje skupne Jugoslavije pa je slavil na poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu 1984 in na svetovnem prvenstvu dve leti kasneje v Švici.

V trenerski karieri je vodil številne klube, kot so Metaloplastika, Ciudad Real, Vardar iz Skopja, Al Shabab, Koper in Železničar iz Niša, bil pa je tudi selektor Jugoslavije, Srbije in Črne gore.