Nov klub na vaši uspešni športni poti je Maribor Branik. Ste se dobro vklopili v novo sredino, kjer boste morali prevzeti vlogo vodje na igrišču in v slačilnici?
"V bistvu se ni kaj prilagajati. Zame je vedno pomembna ekipa, to je ekipni šport, zmage in porazi pa so sestavni del. Pomembna je atmosfera v slačilnica. Nedvomno sem najizkušenejši, najstarejši, od odgovornosti ne bežim, kar me je pritegnilo k sklenitvi dogovora z Mariborom, pa je njihova vizija. Po pogovoru z direktorjem sem uvidel, kako je prihodnost začrtana. Sem športnik, ki se rad bori za nekaj, ne za 7. in 8. mesto, rad bi zmagoval, ambicije so visoke, ko sem prihajal, sem poznal nekaj igralcev. Po mesecu dni lahko zaključim, da gre za talentirano zasedbo, nad pripravljenostjo in talentom posameznikov sem navdušen, pohvalil pa bi tudi delo pomočnika trenerja in glavnega trenerja. Vidi se, da je vloženega veliko truda, trdo se dela in sem pristaš trdega dela. Prepričan sem, da se v glavnini primerov le na tak način daleč pride.“
"Nikoli nisem bežal od odgovornosti. Miselnost kluba, da pripeljejo rokometaša, ki je dal veliko slovenskemu rokometu, je bolj značilna za tujino, pri nas pa se to bolj redko dogaja. Prišlo je do nekega spoštovanja. Sicer pa vemo, kakšna je situacija v rokometni Evropi. Kljub temu da sem igral za Hamburg, da je obstajala neka želja o sodelovanju v prihodnje, da je bilo tu še nekaj zelo dobrih ponudb iz tujine, sem se tudi zaradi bližine doma – imam veliko družino –, odločil za Maribor. Ena želja je bil tudi Koper, tam živimo, in morda bi bilo tisto najbolj idealno.“
Prvič po slovesu od ptujske Drave, kjer ste začeli športno pot in se nato preselili v Celje, ste blizu doma. Kakšen je občutek?
"Zanimivo. V tej smeri nisem preveč razmišljal. Zagotovo rokomet rabi Maribor, en velik Maribor in gre za zelo lepo mesto, blizu je Pohorje, dolgo nisem bil tam, mesto se je lepo razvilo, čeprav se zdi, da je ta del prelepe dežele vse prevečkrat pozabljen. Sem zelo blizu staršev in vse skupaj je nekaj posebnega.“
"Imam občutek, da bodo prva štiri oz. prvih pet moštev, razred zase. Mislim, da od 5. mesta naprej je pač ena druga liga. Prvih pet moštev se bo borilo za vidna mesta. Dogajanja v slovenskem prvenstvu nisem pretirano spremljal, zanimala pa me je Liga prvakov in slovenski predstavnik Koper.“
Maribor in morda čez sezono, dve Liga prvakov?
"Zelo težko je o tem govoriti. Mi moramo garati. Nismo v nobeni vlogi favorita. Vedno je lažje naskakovati, kot pa ostati na vrhu. To vem iz lastnih izkušenj. Če se nam kaj ponudi, bomo pograbili z obema rokama, sezona je dolga, marsikaj se lahko zgodi. Upam, da ne bo poškodb, da bo atmosfera dobra in predvsem, da bomo vsi uživali v igri.“
Kako se pri teh letih počutite spet doma, spet v slovenski ligi?
"Imam 37 let. Počutim se dobro, nimam težav, zato še naprej igram. Rokomet imam rad, vem, da je lahko jutri konec in ko je konec, je konec. Treba je biti motiviran, to sem in to me žene naprej. Na igrišču se je treba vedno znova dokazovati, sploh v Sloveniji, ki je sila specifična. Tu je zelo težko igrati, imamo zelo zahtevno publiko.“
Igrali ste v Magdeburgu, kjer je viden pečat pustil legendarni Islandec Olafur Stefansson. Boste vztrajali dlje kot on?
"Lepo od vas, da ste potegnili takšno vzporednico. Vrnil se bom na prejšnji odgovor. To je najboljše kar počnem, dokler se bom počutil, dokler bom klubom zanimiv, bom tudi igral.“
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.