V aferi Seefeld se vnovič pojavlja ime Milana Eržena

Kot je v petek na sodišču povedal eden od preiskovalcev, je Mark S. na zaslišanju razkril, da je Milan Eržen skušal vzpostaviti sodelovanje z njim. "Želel si je poslovni odnos," je dejal preiskovalec, ki pravi, da se je Eržen pozanimal o "napravi" za pripravo oz. obdelavo krvi. O tem je lani že poročal francoski časnik Le Monde, Eržen, ki deluje v kolesarski ekipi Bahrain Merida, pa je to takrat zanikal. Preiskovalec, ki je na zaslišanju sodeloval dvakrat, je na sodišču pričal, da je bil zdravnik Mark S. tisti, ki naj bi zavrnil sodelovanje, obenem pa je zdravnik povedal, da je skušal Eržen z njim stik vzpostaviti tudi kasneje, in sicer prek SMS-sporočila, a nanj ni odgovoril. Nemška tiskovna agencija piše tudi, da je po operaciji Aderlass, kot se imenuje afera iz Seefelda, in poročilih o vpletenosti Eržena preiskavo sprožila tudi Mednarodna kolesarska zveza, ki pa postopka proti Erženu nato ni nikoli začela. Navedbe proti Erženu v zvezi z domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi so že maja letos za neresnične in neutemeljene označili tudi v njegovi ekipi. A mediji po Evropi so nadaljevali z obtožbami in predvsem med kolesarsko dirko po Franciji letos pogosto namigovali na morebitno povezavo med Erženom in slovenskima kolesarskima asoma Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem.

Tudi Erženov odvetnik Blaž Tomažin Bolcar je pred meseci poročanje tujih medijev za STA označil za dokazano napačno, saj Eržen po njegovih navedbah nikoli ni bil v preiskavi Ucija niti obeh tožilstev, ki preiskujejo primer Aderlass, münchenskega in innsbruškega. Avstrijski in nemški policisti so svetovno prvenstvo v Seefeldu izkoristili za protidopinško akcijo in razkrinkali združbo, ki je športnike zalagala s prepovedanimi poživili. Potrdili so vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav. Osrčje zgodbe sestavlja že imenovani nemški zdravnik za športno medicino, ki mu grozi zaporna kazen od enega do 10 let.

Osumljeni zdravnik naj bi z najmanj četverico pomočnikov športnikom med letoma 2011 in 2019 pomagal predvsem z nedovoljenimi transfuzijami krvi. Sodeloval je tudi s slovenskimi športniki. Zaradi povezav v aferi je Uci slovenska kolesarja Boruta Božiča in Kristijana Korena kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja. Na spisku pa je po poročanju tujih medijev še tretji, doslej neimenovan slovenski kolesar. Med športniki, ki so jih ujeli v operaciji Aderlass oziroma "operaciji puščanja krvi", so bili še nekateri znani kolesarji, kot so Danilo Hondo, Alessandro Petacchi, Hrvat Kristijan Đurasek, jedro osumljenih sodelovanja z zdravnikom pa so sestavljali smučarji tekači, na čelu z Avstrijcem Johannesom Dürrom, ki je afero razkril v intervjuju in dobil 15-mesečno pogojno zaporno kazen. Med njimi pa so bili tudi Kazahstanec Aleksej Poltoranin ter Estonca Karel Tämmjarv in Andreas Veerpalu.

Posamezniki so afero Aderlass primerjali tudi z afero Eufemiano Fuentes, pred 14 leti razkrito zgodbo o sistematičnem dopingu v kolesarstvu, pri kateri je imel glavno vlogo španski zdravnik. Vzporednic je res veliko. V obeh primerih je šlo za doping z menjavanjem lastne krvi, pri čemer športniku odvzamejo tudi po liter krvi, ki se jo spravi in z zamrzovanjem konzervira. Podobnosti se porajajo tudi na drugih področjih. V primeru Fuentes je španska policija maja 2006 našla več kot 200 pripravljenih vrečk za kri in naprave za transfuzijo, več deset vrečk je policija našla tudi v Erfurtu.

V obeh primerih sta v središču zgodbe zdravnika in oba sta očitno uporabljala lažna imena o svojih pacientih. V obeh primerih je šlo tudi za zgodbo, ki so jo preiskovalci široko zasnovali. V prvem primeru je bila to Operacion Puerto (operacija pristanišče), v drugem pa Operation Aderlass (operacija puščanja krvi).