Slovenska šampiona in zvezdniška Ineosova zasedba glavni favoriti za rumeno majico

Lani je na predzadnji dan dirke povsem potolkel konkurenco na kronometru in z zadnjo priložnostjo rojaku iz vrst Jumbo-Visme speljal rumeno majico. Letos ima ob sebi še občutno kakovostnejšo ekipo, zato ne čudi, zakaj je Tadej Pogačar po mnenju stavnic prvi favorit za skupno zmago na dirki po Franciji. 

V tej sezoni je dobil tri od štirih etapnih dirk, ki se jih je udeležil. Kako raznovrsten je, je dokazal v finišu spomenika Liege–Bastogne–Liege, kjer je na samem vrhu nasledil prav Primoža Rogliča. V karieri je zmagal na polovici vseh etapnih dirk, na katerih je bil kot član ekipe iz Emiratov.

Lani je Pogačar relativno zgodaj ostal brez dveh ekipnih kolegov, Davideja Formola in Fabia Aruja, na skoraj vseh najtežjih vzponih v zadnjem tednu pa se je moral znajti sam. Letos mu bo zato ob strani stala občutno okrepljena ekipa, ki jo bodo sestavljali Poljak Rafal Majka, že omenjeni Italijan Formolo, Američan Brandon McNulty, Švicar Marc Hirschi, Danec Mikkel Bjerg, Norvežan Vegard Stake Laengen in Portugalec Rui Costa.

Doma sta ostala oba najboljša sprinterja katarske ekipe, Fernando Gaviria in Alexander Kristoff, kar jasno nakazuje, da je cilj ekipe zgolj eden – zmaga v skupnem seštevku. "Imamo dobro mešanico mladosti in izkušenj ter nekaj zelo dobrih hribolazcev in kolesarjev za raven teren," je o sestavi moštva povedal šef ekipe Joxean Matxin Fernandez. Osmerica je v primerjavi z letom 2020 močno okrepljena in v celoti podrejena Pogačarju, ki si je lani vlogo kapetana sprva celo delil z Arujem. A po drugi strani se bodo morali pri UAE-ju spoprijeti z izzivi, ki jih lani niso izkusili. 

22-letnik s Klanca pri Komendi je vodil samo na zadnji dan, ko se je s šampanjcem v roki zmagoslavno zapeljal čez Elizejske poljane, tako da še nima izkušenj z branjenjem rumene majice. Poleg tega se je lani skoraj do konca zdelo, da ima Jumbo-Visma vse niti v svojih rokah, Pogačar pa je v ozadju mojstrsko čakal na pravi trenutek. 

Letos bo od samega začetka na očeh tekmecev. Če bo že prej prišel do rumene majice, bo zanimivo videti, kako se bo pri njenem branjenju izkazala celotna ekipa, so v svoji napovedi pred začetkom Toura zapisali pri Global Cycling Network (GCN). Tovrstni pomisleki pa so upravičeni tudi zato, ker je Pogačar prav zavoljo ponesrečene ekipne taktike ostal brez skupne zmage na letošnji dirki po Baskiji.

Z izkušeno zasedbo zaceliti lanske rane

Drugi favorit po mnenju stavnic za končno rumeno majico je največji lanski osmoljenec Primož Roglič. Kisovčan bo imel znova na razpolago odlične pomočnike, ki pa v tej sezoni niso tako dominantni kot lani.

Vsestranski Wout van Aert je imel v zadnjih tednih težave s poškodbo in boleznijo, a je na belgijskem državnem prvenstvu prejšnji konec tedna dokazal, da je v odlični formi. Zanimivo bo videti, kako se bo na ognjenem krstu na dirki po Franciji odrezal Jonas Vingegaard, ki je bil lani eden ključnih pomočnikov ob Rogličevi zmagi na Vuelti. Enako velja tudi za preverjenega Seppa Kussa. Vselej zgovorni Američan je bil zraven ob skoraj vseh večjih Rogličevih uspehih, tudi tokrat pa se od njega največ pričakuje, ko bo najtežje – v Alpah in Pirenejih.

31-letni Kisovčan se je sicer letos odločil za nekoliko drugačno taktiko. Dirkal ni že več kot dva meseca, zato je njegova forma nekoliko pod vprašajem. Na Tour se je pripravljal v francoskih Alpah. Kot je povedal, je posebno pozornost posvečal vožnji na čas, ki ga je lani stala največje zmage kariere. Oba letošnja kronometra bosta sicer povsem ravninska, kar bi Rogliču v primerjavi s Pogačarjem moralo ustrezati. 

V napovedi na Cyclingnews so osmerico Jumbo-Visme označili za vsestransko, v primerjavi z glavnimi konkurenti (UAE Team Emirates) ima tudi več izkušenj in naj bi bila sposobnejša pokrivati napade na vseh terenih. Poleg že omenjenih jo sestavljajo še izkušeni Steven Kruijswijk, Robert Gesink in Tony Martin ter 28-letni Mike Teunissen, ki je lani Tour izpustil zaradi poškodbe kolena.

Nizozemcem pa lahko upanje vliva tudi sijajna statistika njihovega kapetana z etapnih dirk. V zadnjih treh letih jih je začel 11, na sedmih je slavil skupno zmago, na Touru 2020 je bil drugi, na Giru 2019 tretji, na letošnji izvedbi Pariz–Nica je vodil do zadnje etape, a nato utrpel dva nesrečna padca, lani po Dofineji pa je moral zaradi poškodbe odstopiti, ko je prav tako nosil majico vodilnega.

Lahko Ineosova plejada vsestranskih zvezdnikov ogrozi slovenski uspeh?

Za slovenskima superzvezdnikoma pa stavnice uvrščajo prva od štirih adutov moštva Ineos. Tretji favorit je Geraint Thomas, zmagovalec Toura iz leta 2018, četrti pa Richard Carapaz, ki je pred dvema letoma na dirki po Italiji za rožnato majico ugnal tudi Rogliča. 

A Ineos letos ne bo stavil na posamično kakovost svojih kolesarjev, temveč na izjemno ekipno širino. Kot del trojice zmagovalcev največjih etapnih dirk je v Francijo pripotoval še Tao Geoghegan Hart, ki je bil lani presenetljivo najboljši na Giru. Poleg tega je v britansko moštvo iz Trek-Segafreda pred sezono prestopil še Richie Porte, s tretjim mestom lani najboljši Neslovenec na dirki po Franciji. 

Pri GCN-ju so poudarili, da ima Ineos, če upoštevamo kakovost vseh osmih kolesarjev, zagotovo najboljše moštvo. Obenem pa tudi eno najbolj izkušenih. Njegovi kolesarji imajo skupno v nogah odpeljanih že 46 Tourov, kar je največ izmed vseh ekip, z enakim številom se lahko pohvalijo le še predstavniki Israel Start-up Nationa.

"Nič čudnega ne bi bilo, če bi bilo na najtežjih etapah, ko bo v ospredju ostalo le še kakih deset kolesarjev, med njimi kar pet Ineosovih," so zapisali pri Cyclingnewsu. Poudarili so, da bo zelo zanimivo videti, za koga bodo kolesarji v resnici delali. V nasprotju z Jumbo-Vismo in UAE-jem britansko moštvo namreč nima vnaprej določenega kapetana. 

"Štirje smo, ki bi se lahko vmešali v boj za zmago, kar je odlično. A po drugi strani se ne smemo prenagliti v tem, da bi poskušali zaščiti vse štiri kolesarje. To bi bilo nemogoče in bi od preostale četverice zahtevalo preveč energije," je na novinarski konferenci pred začetkom opozarjal najbolj izkušeni član ekipe Thomas. 

Večina pričakuje, da bo prav 35-letnik na koncu tisti, ki mu bo pripadla vloga kapetana, čeprav na zadnji generalki ni pokazal pretirano dobre forme. Na kriteriju po Dofineji je zasedel končno tretje mesto, slavil pa je njegov moštveni kolega Richie Port. Za nameček se zdi, da je trenutno najbolj vroče Ineosovo žezlo v ognju Ekvadorec Carapaz, ki je s sijajnimi predstavami dobil dirko po Švici, kjer je bila zbrana bistveno močnejša konkurenca kot po Dofineji.

Pri priznani kolesarski reviji Rouleur kljub temu napovedujejo, da bo Thomasu pripadla vloga glavnega kolesarja. Nadejajo se, da bi tehtnico na njegovo stran utegnila prevesiti predvsem širina kadra. "Thomas posamično ni videti tako močan kot Pogačar in Roglič, a ima za svojim hrbtom boljšo ekipo," so zapisali. 

Osmerica ekipe Ineos Grenadiers na letošnji dirki po Franciji:

Alaphilippe proti mlinom na veter brani domačo čast

Francozi na rumeno majico čakajo že vse od leta 1985, ko je rojake kot zadnji osrečil Bernard Hinault. Za kaj takega ima letos največ možnosti Julian Alaphilippe (Deceuninck-Quick-Step), ki je pred dvema letoma do zadnjega tedna junaško branil prednost, na koncu pa ga je Ineos z Eganom Bernalom na čelu uspel streti v zadnjih gorskih etapah. 

Aktualni svetovni prvak je poznan predvsem kot mojster za enodnevne preizkušnje in etapne zmage, tokrat pa je zatrdil, da se bo bolj posvetil dirkanju na skupno razvrstitev. Ustrezati bi mu morala predvsem profila uvodnih etap, v katerih se mu ponuja odlična možnost, da se že zgodaj obarva v rumeno. Če mu uspe, bi lahko v nadaljevanju spremljali podoben boj "Alaphilippa proti vsem" kot leta 2019. 

Med skrite favorite stavnice uvrščajo tudi Rigoberta Urana. 34-letni Kolumbijec je bil drugi leta 2017, zmage na tritedenskih dirkah pa še nima, čeprav je bil dvakrat tik pod vrhom tudi na Giru. Da je v odlični formi, je pokazal na dirki po Švici, ko je zaostal le za Carapazom in dobil posamični kronometer.

Zvezdniško trojico ima v svojih vrstah poleg Ineosa tudi Movistar. Miguel Angel Lopez je lani slavil na kraljevski 17. etapi s ciljem na Col de la Loze in bo tudi letos napadal najprestižnejše etapne zmage. Prekaljeni in z naskokom najstarejši kolesar v karavani Alejandro Valverde bo po napovedih prav tako prežal na posamične zmage, medtem ko naj bi se Enric Mas bolj osredotočil na skupni seštevek, v katerem je lani zaključil kot peti. 

Visoko bi lahko posegla še Wilco Kelderman (Bora–Hansgrohe) in Jakob Fuglsang (Astana), čeprav se od Danca pričakuje, da bo predvsem v drugem delu dirke že z mislimi tudi pri OI v Tokiu, kjer bo branil srebrno medaljo iz Ria. 

Veliko priložnost bo dočakal domači as David Gaudu, ki mu je po odličnih predstavah v tej sezoni (deveto mesto na kriteriju po Dofineji, peto na dirki po Baskiji in tretje na Liege–Bastogne–Liege) pripadla vloga kapetana pri Groupama-FDJ. 

Največja neznanka pa je verjetno Chris Froome, ki lovi rekordno peto zmago na francoski pentlji, a je kaj takega, upoštevajoč njegovo trenutno formo, prej utopija kot realnost. Pri Isreal Start-Up Nationu bo v vlogi kapetana Michael Woods, ki se je v preteklosti že izkazal kot dober kolesar za skupni seštevek, Froome pa bo bolj verjetno prežal na etapne zmage.