Tiselj: Rokometno je Slovenija daleč zadaj!

Slovenija se je od EP poslovila že po skupinskem delu tekmovanja. Na treh tekmah v Debrecenu je premagala Severno Makedonijo s 27:25 ter izgubila proti Danski s 23:34 in Črni gori z 32:33. 

V skupini A je osvojila tretje mesto in senzacionalno izpadla. Po predčasnem odhodu z EP so se v domovini in tudi v širši rokometni javnosti začel širiti plaz kritik predvsem na račun selektorja Ljubomirja Vranješa, ki so mu bržkone šteti dnevi. Da je slovenski rokomet dosegel dno, meni tudi nekdanji uspešni selektor Tone Tiselj, ki je daljnega leta 2004 s Slovenci v Tivoliju osvojil evropsko srebro ... Tone Tiselj pozna pot do medalje v vrhunskem rokometu. Ne le klubskem, kjer je s Krimovkami narekoval ritem med evropsko elito Lige prvakinj, ampak tudi, ko gre za moško reprezentanco. Zasedbo, ki ni pokleknila pod pritiskom domače javnosti, ampak je bila javnost tista, ki se ni mogla načuditi predstavam vse do velikega finala. Tudi, ko se je zdela težava nerešljiva (beri poškodba Romana Pungartnika), je iz rokava povlekel jokerja, ki sliši na ime Vid Kavtičnik. A to je zgodovina, stvari, ki ne sodijo v rubriko aktualni trenutek slovenskega rokometa. V prvi vrsti zato, ker je bila Rokometna zveza Slovenije takrat neka druga organizacija, kot je danes. Organizacija, ki je po levi ni prehitevala odbojka in po desni košarka. V nobenem pogledu.

Vrhunski pogoji niso bili problem, veliko večji je bil – sliši se neverjetno –, kako z vsem, kar imaš na voljo, doseči zastavljeni cilj imenovan medalja. Če bi bilo preprosto bi bili v nogometu Real Madrid, Paris Saint Germain in Manchester City serijski zmagovalci Lige prvakov, v kolesarstvu pa denimo Ineos ne bi smel imeti resnejše konkurence na nobeni dirki. Pa ni tako. A rokomet je tak čuden šport, kjer je osnova načrtno delo. In tega v Sloveniji ne poznamo. Zakaj? Odgovora verjetno ne poznajo niti tisti, ki bi ga morali. "Ko sem leta 2020 komentiral evropsko prvenstvo mladih selekcij, sem ob osvojitvi naslova evropskih prvakov dejal, da govorimo o izjemnem rezultatu, vendarle pa vidim v mladih Portugalcih in finalistih Francozih, večji potencial za prihodnost. Ljudje so me spraševali, kako lahko to govorim, ko pa smo oboje premagali in osvojili prvenstvo. Danes poglejmo, kdo od Francozov in Portugalcev igra v članski reprezentanci, koliko Slovencev ima vidno vlogo v članski zasedbi," je za 24ur.com nenačrtno delo, na najlepši možno način orisal Tiselj.

Kot profesor športne vzgoje pa je na svoji trenerski poti prebral tudi nič koliko knjig, ko gre za vodenje in stavek iz ene mu je ostal še posebej v spominu: "Če tvoja ekipa ne deluje, se poglej v ogledalo in boš videl zakaj!” In ravno tega očitno nihče, ki skrbi za napredek slovenskega moškega rokometa ne skrbi. Zgodbe so instantne, selektorji pridejo in grejo, selekcioniranje se zdi, kot nekaj o čemer vsakdo, ki sede na vse manj priljubljen stolček šefa reprezentančne stroke, zgolj govori, v tej smeri pa bolj malo naredi. Slovenija v rokometu, nekoč ponosu med ekipnimi športi ni dosegla dna, ampak je ta trenutek še nižje, saj ne gre zgolj za izbrano vrsto. "Strinjati se moram z zastavljeno tezo," sledil je globok vdih in Tiselj je dodal: "Problematiko je potrebno razdeliti na tri dele. Prvi je vsekakor Rokometna zveza Slovenije, z izjemno preteklostjo, a danes je od tistega ostalo bore malo. Generalno delajo slabo. Zaspali so na lovorikah, kar se konec koncev najlepše odraža skozi U20 reprezentanco. Drugi segment so selektorji – pretežno v zadnjem obdobju tuji. Slovenska stroka je zaspala, za kar je kriv predsednik strokovnega sveta. Nikoli se ne vpraša za mnenje. Nikoli. Če že moje ne šteje, tu so Matjaž Tominec, Boris Denić, Slavko Ivezić, ko govorimo o delu z mladimi Tone Goršič."

Tretji segment
Tretji segment pa predstavlja reprezentanca oz. kult reprezentance, čigar niti obrisov, po evropskem prvenstvu na Madžarskem in Slovaškem, ni moč videti: "Vranješ enostavno ni bil ta, ki lahko pelje uspešno to barko. Ni imel odgovora na osnovno športno vprašanje, kje, kdo, kaj, zakaj. Slovenski rokomet je zaspal, zaostal na vseh ravneh, ko gledamo druge zveze po Sloveniji. Naj jim bo vzor odbojka. Problem je resen, gre za posledico let spanja."

A dokler obstajajo rezultati, takšni, na katere je ponosen vsak prebivalec dvomilijonske dežele, je vse v najlepšem redu. Ko rezultata ni, priplavajo na površje napake in težave. Tudi dediščina, ki jo bo naslednji selektor podedoval. "Potrebna bodo resna sistemska dela, ker ta hip ni vizije ni strategije. Z improvizacijo in kančkom sreče nam je uspelo na kratek rok. Na daljši so se stvari začele podirati. Sami bi si za zgled vzel Islandijo in Nizozemsko, reprezentanci, ki sta reprezentanco zgradili na igralcih, ki so bili plod načrtnega dela v mlajših reprezentančnih selekcijah. To je rokomet! Mi pa smo se vrnili daleč nazaj," zaključuje 60-letnik.

In dejstvo je, selektor Ljubomir Vranješ je v času svojega selektorskega poklica z izbrano vrsto premagal eno resno reprezentanco, ko je bilo to nujno potrebno – Švede. Rojaka, ki jih je do dobra poznal, takrat, na domačem prvenstvu je bila kemija v izbrani vrsti očitno zelo dobra, vloge razdeljene, danes pa vsega tega ni. In preko noči se težave ne bodo rešile.

Vranješ ima pogodbo do leta 2024, a ...
Ljubomir Vranješ ima pogodbo z Rokometno zvezo Slovenije (RZS) do olimpijskih iger leta 2024 v Parizu, po izpadu na letošnjem prvenstvu pa bo prišlo do prekinitve. Vranješ je selektorski mandat začel decembra 2019, ko je zamenjal Črnogorca Veselina Vujovića. Pod njegovim mandatom je Slovenija osvojila četrto mesto na evropskem prvenstvu na Švedskem, Norveškem in v Avstriji 2020 in deveto mesto na lanskem svetovnem prvenstvu v Egiptu, na kvalifikacijskem turnirju v Berlinu pa se ni prebila na lanske poletne olimpijske igre v Tokiu. Pred Vranješem so bili selektorji, nekateri od njih tudi v dveh mandatih, še Tone Tiselj, Miro Požun, Slavko Ivezič, Leopold Jeras, Matjaž Tominec, Niko Markovič, Kasim Kamenica, Zvonimir Serdarušić, Boris Denić in Veselin Vujović.