"To je lepo nadaljevanje dvoranske sezone. Vesela sem, da sem zrušila državni rekord na prvi tekmi. Letošnja sezona je res zelo čudna in zelo sem vesela, da sem tako otvorila sezono," je bila v pogovoru za našo televizijo po tekmi zadovoljna Tina Šutej, ki pravi, da ima še kar nekaj rezerv.
"Ta skok je bil res suveren, še sem imela prostora za 4,80 (metra, op. a.), mogoče kaj več. Pomembno je tudi to, da je bila to mehka palica, ko bom poprijela še tršo, me lahko vrže še višje. Vedela sem, da sem dobro pripravljena, a vseeno je bila prva tekma ... Poleg tega sem morala po tem, ko smo se ogrele, čakati 1:15 na prvi skok, saj so druge tekmovalke skakale na nižjih višinah," je dodala.
Presegla junijski dosežek Michaele Meijer
Nov državni rekord zdaj znaša 4,75 metra, članica Kladivarja je najvišjo višino na prostem (4,73 m) do nedeljske preizkušnje Atletskega pokala Slovenije v Ljubljani dosegla 15. septembra lani v Velenju, centimeter več (4,74 m) pa za dvoranski in absolutni rekord pa 23. februarja letos v Clermont Ferrandu. Vse višine je tokrat zmogla v prvih poskusih, razen 4,80 m, ko je letvico trikrat podrla. Doslej je bila prva po izidih sezone Švedinja Michaela Meijer, ki je 4,72 m skočila 27. junija.
Dvojne posamične zmage na APS so zabeležili člani Massa Neja Filipič (daljina, troskok), Maja Mihalinec (100 in 200 m), Klara Lukan (3000 in 5000 m), Maruša Mišmaš Zrimšek (800 in 1500 m), Nick Kočevar (100 in 200 m), članica Velenja Agata Zupin (400 in 400 m ovire), Ptujčanka Veronika Domjan (disk, krogla), in zastopnik celjskega Kladivarja Jan Kokalj (1500 in 3000 m). Ekipno je v obeh konkurencah zmagal ljubljanski Mass, ki je tudi pripravil tekmovanje v nočnih urah pod reflektorji. Prav v zadnji disciplini, štafeti 4 x 400 m, so člani Massa s 3:10,51 sekunde postavili nov klubski državni rekord, prejšnji je bil Olimpijin (3:11,78) še iz leta 1998.
Čeh: Malo sem izgubil občutek za tehniko
Kristjan Čeh se tokrat sicer ni približal svoji rekordni razdalji 68,75 metra, a ga ni zmotil niti padec v krogu za izmet med tekmo, ki jo je končal, kot je napovedal, v mejah 65 m. Pozornosti je bil deležen tudi obetavni 16-letni skakalec v višino Sandro Jeršin Tomassini, ki je z 2,21 m izboljšal državni rekord za starejše mladince, ki si ga je delil še s tremi skakalci.
"Vrgel sem 65 metrov, konstantne mete imam, kot sem napovedal, in sem zadovoljen, to je super," je STA citiral Čeha. "Žal sem v eni izmed serij padel v krogu za izmet. Med številnimi tekmami v zadnjem času sem malo izgubil občutek za tehniko. A ne preveč, sem ujel ritem. Konec naslednjega tedna pa me čaka mlajše člansko DP v Novi Gorici."
Trije slovenski atleti 'na stopničkah' svetovne lestvice izidov
V svetu v omejenem obsegu in večinoma znotraj državnih meja potekajo atletska tekmovanja, ki so bila nekaj časa zaustavljena zaradi pandemije novega koronavirusa. Na svetovnih lestvicah dosežkov sezone v posameznih disciplinah so med prvo trojico trije Slovenci. Šutejeva vodi v skoku s palico, tretja sta Filipičeva (troskok) in Čeh (disk).
Dan pred rekordnim dosežkom Šutejeve je Filipičeva prav tako na pokalni tekmi v troskoku s 14,32 m skočila točno na oznako, ki bi pomenila izpolnjeno normo za olimpijske igre v Tokiu. A te zaradi prestavitev iger na naslednje leto to sezono ni moč doseči, obenem pa je med skokom Filipičeve pihal tudi nekoliko premočan veter v hrbet (za +0,2 m/s). Njen izid bi bil drugi, na čelu troskoka je Kubanka Liadagmis Povea (14,55 m), druga je njena rojakinja Davisleydi Velazco (14,34 m), tretja pa Filipičeva, ki je 14,22 m skočila ob dovoljeni pomoči vetra (+0,5) v Mariboru 23. junija.
Prav tedaj v štajerski prestolnici je Čeh zmogel 68,75 m in ponovno popravil svoj slovenski rekord, ki bi mu na prejšnjih dveh olimpijskih igrah v Londonu 2012 (prvo mesto: 68,37 m) in Rio de Janeiru 2016 (68,27 m) prinesel olimpijsko zlato. Pred Čehom sta po izidih sezone le svetovni prvak Daniel Stahl iz Švedske (70,25 m) in Jamajčan Fedrick Dacres (69,67 m), svetovni podprvak lani v Dohi.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.