Slovenski tabor je bil po bridkem koncu v Debrecenu pretresen. Tako slabega izkupička – visoko je izgubil proti Danski s 23:34 in premagal Severno Makedonijo s 27:25 – ni nihče pričakoval.
"Nismo bili dovolj agresivni, vseh 60 minut smo imeli preveč težav v obrambi, 33 prejetih golov zgovorno priča o tem," je po porazu na odločilni tekmi proti Črnogorcem za napredovanje v drugi del dejal švedski strokovnjak na slovenski klopi, Ljubomir Vranješ. "Na koncu so odločale malenkosti. Tekmo bi lahko obrnili v svoj prid, a tega nismo storili. To je zelo slab izid za Slovenijo, za igralce in zame kot trenerja. Zelo sem razočaran," je še dodal Skandinavec. "Proti Črni gori smo 'pogrnili na celi črti', naša predstava, sploh v končnici dvoboja, je bila pod vsako kritiko," je dejal Staš Skube in dodal: "Imeli smo željo po zmagi in motivacijo, želeli smo si preboj v drugi del, v prelomnih trenutkih dvoboja pa naša igra ni stekla." "Vsi smo verjeli in si želeli uvrstitev v drugi del tekmovanja, a proti Črnogorcem smo prikazali premalo. Nimam besed, zelo sem razočaran," je bil po klavrnem slovenskem nastopu v Debrecenu redkobeseden krožni napadalec Blaž Blagotinšek.

Slovenija je pred dvema letoma pod Vranješevim vodstvom poletela v nebo. Na EP na Švedskem, Norveškem in v Avstriji se je v nasprotju z vsemi napovedmi prebila v polfinale. Na odločilnih tekmah v Stockholmu se ji ni izšlo – po polfinalnem porazu proti Španiji je morala na tekmi za bronasto kolajno premoč priznati še Norveški. Vranješ, član zlatega švedskega rodu iz devetdesetih let, ki ga je v začetku tega stoletja vodil legendarni Bengt Johansson, je pustil globoke sledi pri nemškem klubskem velikanu iz Flensburga, po fantastičnem uvodu pod njegovo taktirko pa so mnogi pričakovali razmah slovenskega reprezentančnega rokometa, a se ta ni zgodil.
Na lansko svetovno prvenstvo v Egiptu se je slovenska reprezentanca odločno odpravila z željo po kolajni in mnogi rokometni strokovnjaki so Vranješev igralski kader primerjali celo s slovensko generacijo iz leta 2006. Tedaj so na EP v Švici nastopili vsi največji zvezdniki slovenskega rokometa, dodatno pa jih je okrepil še beloruski bombarder in v tistem času eden najbolj vročih rokometašev na svetu, Sergej Rutenka. A Slovencem se lani v faraonovi deželi – tako kot slovenski generaciji pred 16 leti v Švici – ni izšlo, zasedli so zgolj deveto mesto. Še večje razočaranje so doživeli nekaj mesecev kasneje na berlinskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, ko so bili "svetlobna leta" oddaljeni od Nemcev in Švedov ter ostali brez četrtega nastopa na igrah po Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Riu de Janeiru 2016.

Pred odhodom na letošnje EP iz slovenskega tabora niso prihajale glasne napovedi. V skupini, v kateri je po kakovosti daleč pred vsemi izstopala Danska, je bilo kljub določenim kadrovskim spremembam – v primerjavi z lanskim turnirjem so manjkali Dean Bombač, Matej Gaber, Dragan Gajić in Klemen Ferlin – pričakovati, da se bo Slovenija po tekmah s Severno Makedonijo in Črno goro prebila v glavni del tekmovanja. A Slovencem se v Debrecenu ni izšlo. Na uvodni tekmi proti Makedoncem so po predstavi brez pravega šarma osvojili načrtovani točki, Dancem so se dostojno upirali le v prvem polčasu, na odločilni tretji tekmi proti Črnogorcem pa so pogrnili na celi črti. Po zmedeni in nezreli predstavi v končnici dvoboja so dokončno podpisali kapitulacijo in klavrno končali nastope na letošnjem turnirju stare celine.
Končna uvrstitev slovenske reprezentance bo znana po današnjih tekmah v skupinah B in D. Na dosedanjih 13 turnirjih je bilo najslabše 14. mesto na Poljskem leta 2016. Najboljši rezultat je Slovenija dosegla na domačih tleh leta 2004, ko je po porazu na finalni tekmi proti Nemčiji zasedla drugo mesto. Na Švedskem, Norveškem in v Avstriji 2020 se je prebila v polfinale, a nato zasedla četrto mesto. Na Hrvaškem 2000 je bila peta, v Srbiji 2012 šesta, v Švici 2006 in na Hrvaškem 2018 osma, na Portugalskem 1994 in Norveškem 2008 deseta, v Španiji 1996 in Avstriji 2010 enajsta, na Švedskem 2002 pa dvanajsta.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.