Slovenski kanuisti postali svetovni prvaki!

Z vožnjo brez napake, ki so jo strokovnjaki imenovali vožnja za učbenike, so za 2,94 sekunde premagali Slovake, z zaostankom več kot pet sekund so tretje mesto osvojili Italijani. To je v samostojni Sloveniji 42. kolajna slovenskih kajakašev in kanuistov na svetovnih prvenstvih, sedma moška kanuistov v ekipni konkurenci in po letu 1993, ko so jo v Mezzani priborili Jože Vidmar, Boštjan Žitnik in Simon Hočevar, prva ekipna zlata.

"Bil je že čas. Večkrat smo napadali ta naslov, bili nekajkrat blizu, zdaj pa nam je končno uspelo. Mislim, da povsem zasluženo," je dejal Anže Berčič, tretji slovenski mož, ki za razliko od ekipnih v posamičnih tekmah nima veliko vrhunskih dosežkov, zdaj pa se bo lahko pohvalil, da ima v svoji zbirki naslov svetovnega prvaka.

"Od začetka smo se odlično ujeli. Že po prvih protitočnih vratcih nam je čoln stekel, na progi nismo imeli težav, ves čas smo napadali. Beni in Luka sta mi naredila veliko prostora, med seboj sta se dobro križala, kar je na tej progi zelo pomembno in mnogim ni uspelo. Jaz sem jima samo sledil in pazil, da ni bilo dotikov ali napak, izšlo se je," je svoje naloge obrazložil Berčič.

Ritem je ekipi dajal olimpijski prvak Benjamin Savšek, z Luko Božičem pa je pokazal veliko uigranost. Vožnja Slovencev je bila prava poezija, kar so priznavali tudi v drugih ekipah. "Ko smo prišli na cilj, smo vedeli, da smo dobro opravili nalogo, a zmage se še nismo mogli veseliti. Za nami je bilo nekaj odličnih reprezentanc, za katere smo vedeli, da lahko ponovijo našo vožnjo oziroma nastopijo še boljše. Predvsem Francozi so bili nevarni, bili v prvem delu celo hitrejši od nas, a tokrat je bil odločilen predvsem srednji del, ki je nam odlično uspel," je dejal Božič.

Tudi Savšek je lahko v svojo bogato zbirko uspehov dodal še enega, ki mu je doslej manjkal: "Vesel sem, da smo se tako dobro ujeli. Odpeljali smo šolsko, čoln nam je tekel, mi smo samo poganjali. Danes smo vrhunsko opravili nalogo, lahko se malo poveselimo, toda jutri je nov dan in moramo naprej. Misli bomo hitro preusmerili na posamično tekmo oziroma kvalifikacije zanjo."

Savšek ima na Augsburg lepe spomine, saj je na evropskem prvenstvu leta 2012 priveslal do prve posamične kolajne na članskih prvenstvih. Takrat je zaostal le za Nemcem Siderisom Tasiadisom in Francozom Tonyjem Estanguetom.

EP je Augsburg gostil tudi leta 1996, ko je evropski prvak v kanuju postal Simon Hočevar, kajakaši Miha Štricelj, Andraž Vehovar in Jure Pellegrini ter kanuisti Hočevar, Dejan Stevanovič in Sebastjan Linke pa so kolajne osvojili v ekipni tekmi.

"Moja prva medalja je iz Augsburga, leta 2012. Na evropskem prvenstvu sem bil bronast. S te proge imam lepe spomine, tudi precej treningov in tekem že. Tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu bom vso energijo usmeril v svoje vožnje in si želim visoke uvrstitve," je pred tekmo povedal olimpijski prvak Savšek, ki bo v kvalifikacijah kanuistov startal kot zadnji, saj je trenutno vodilni na svetovni jakostni lestvici.

Kanuistke za las ob kolajno v Augsburgu

Na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah je bila tudi druga ženska ekipa blizu kolajne. Potem ko so bile kajakašice druge, so kanuistke, v obeh ekipah je veslala Eva Alina Hočevar, zasedle četrto mesto, bron so zgrešile za osem desetink sekunde. Poleg Hočevarjeve sta bili v ekipi še Alja Kozorog in Lea Novak. Po dveh zlatih kolajnah gostiteljev je tokrat zmagala ekipa Češke, Nemke so se morale zadovoljiti s srebrno kolajno, tretje so bile Britanke.

Augsburg zgodovinsko uspešen za Slovence

Na bavarskih brzicah so doslej gostili tri svetovna prvenstva (1957, 1985, 2003), dve evropski prvenstvi (1996, 2012) ter številne tekme za svetovni pokal. Slovenci so na tej progi že nanizali kar nekaj uspehov. Peter Kauzer je na svetovnih pokalih dosegel dve zmagi, Benjamin Savšek je na evropskem prvenstvu leta 2012 z bronom prišel do prve posamične kolajne na članskih prvenstvih, leta 1996 je bil Simon Hočevar evropski prvak, kolajne so na svetovnih in evropskih prvenstvih osvajale tudi kajakaške in kanuistične ekipe.

Prvi umetni kajakaški kanal

Proga, ki jo imenujejo Eiskanal, velja za prvo umetno kajakaško progo na svetu. Zgrajena je bila pred olimpijskimi igrami leta 1972 v Münchnu, ko je slalom doživel olimpijski debi, medtem ko je bil sprint na mirnih vodah del olimpijskega programa od leta 1936.

Na tem mestu je v preteklosti sicer že bila naravna kajakaška proga, ki pa je imela manj padca in je bila precej manj atraktivna. Ko so Münchnu dodelili organizacijo olimpijskih iger, so v Augsburgu zavihali rokave in se lotili projekta izgradnje kajakaške proge, kakršno poznamo še danes. Projekt je bil zahteven in drag, v izgradnjo proge so vložili ekvivalent današnjih dobrih 20 milijonov evrov. V sedemdesetih letih so še tekmovali na nekoliko daljših progah, tako da so startali v starem kanalu in nadaljevali v novi del, danes pa tekmovanja potekajo izključno v umetnem kanalu.