Slovenska atletinja, ki se odlično znajde tudi v kuhinji

Največji uspeh je Maruša Černjul dosegla pred petimi leti, ko je bila deveta na evropskem prvenstvu na prostem v Amsterdamu. Simpatična Celjanka, vedno pripravljena na pogovor, pa ima poleg atletike še eno veliko strast. Odlično se znajde v kuhinji, še posebej rada pa pripravlja slaščice. 

"Makroni so moja specialiteta," pravi, ko beseda nanese na razvajanje s sladicami. Da uživa v pripravi hrane, ni naključje, saj je po izobrazbi nutricionistka. Z zdravo prehrano se je ukvarjala tako na dodiplomskem kot podiplomskem študiju v ZDA, pa tudi pri delu po študiju. Predvsem se je posvetila izobraževanju na področju zdravega prehranjevanja in gibanja, ki ga je združila s psihološkim vidikom, saj je preučevala tudi prehranske motnje športnikov. 

Čeprav je ob atletiki, ki ji posveti največ pozornosti, ukvarjanje s hrano za zdaj le hobi, ne izključuje možnosti, da bi se nekoč s tem tudi profesionalno ukvarjala. V času epidemije, ki ga je preživela v Sloveniji, se je namreč tej strasti še bolj predala, njeni makroni pa so se znašli tudi na dveh porokah njenih prijateljic.

"Veliko sem pekla že v ZDA, a tu ni toliko priložnosti, da bi vse to pojedli. V Sloveniji, v družinskem krogu, je bilo več lačnih ust. Še posebej v času praznikov so vsi želeli, da jim kaj spečem. Imela sem pravo malo domačo pekarno in več časa, da sem se temu lahko posvetila. Včasih sem pekla cele noči, a sem se vseeno omejila, da je atletika lahko ostala na prvem mestu, čeprav so treningi na trenutek malo trpeli," pove 28-letnica in doda, da ne peče le sladic: "Rada kuham vse. Še posebej jedi s čim več zelenjave in barv. Sem estet, tako da tisto, kar skuham, tudi rada fotografiram, še posebej rada pa imam sladice, ki mi predstavljajo poseben izziv. Nekoč sem gledala kuharsko oddajo, v kateri so omenili, da so makroni ena najtežjih sladic za pripravo, in sem si rekla 'izziv sprejet'. Od takrat jih pečem za različne priložnosti."

Poudarek daje zdravi prehrani
Čeprav uživa predvsem v pripravi sladic, pa se vedno potrudi, da so te čim bolj zdrave. 

"To je moj cilj. Makrone je sicer težko narediti zdrave, saj sta dve od štirih sestavin v njih sladkor, a sem količino tega zelo zmanjšala. Pri ostalih pa velik poudarek dam zdravim sestavinam. V nekatere dodam zelenjavo, rada pripravljam tudi jedi za diabetike ali pa brez glutena … Poskušam uporabiti čim več znanja, ki sem ga pridobila v času študija. Še posebej se potrudim pri tistih sladicah, ki se jih spomnim sama. Tiste morajo biti atletiki primerne," še pove atletinja, ki se je pred dnevi po več kot enem letu spet vrnila v ZDA.

Epidemija ju je ločila za 418 dni
Maruša živi, dela in trenira v ZDA, v Evropo pride v času tekem. Lanskega januarja je prišla v Slovenijo z načrtom, da se marca po dvoranski sezoni spet vrne čez lužo. Načrte ji je prekrižala epidemija, tako da se k trenerju in fantu Dustyju Jonasu ni mogla vrniti več kot eno leto. 

"Prvi mesec epidemije sem čakala, kaj se bo zgodilo s potovanji. Vse se je zapiralo, leti so bili odpovedani. Kmalu sem se sprijaznila, da bo treba kakšen mesec počakati. Tudi če bi se mi uspelo vrniti, ne bi mogla trenirati, saj se je vse zaprlo. Kmalu mi je postalo jasno, da bom poletno sezono počakala v Sloveniji. Tudi pozneje je bila povsod slaba situacija. Čakala sem predvsem na odločitev univerze, kdaj se lahko vrnem, saj so prepovedali trenirati vsem športnikov, ki niso več študenti. Tudi zdaj se ni bilo enostavno vrniti. Ker v ZDA ni bilo dovoljeno leteti iz schengenskega območja, sem se odločila, da grem za dva tedna na priprave v Turčijo ter nato od tam v ZDA. Ko danes pomislim, je trajalo neverjetno dolgo, a se hitro privajam na stari ritem. Že po nekaj dneh imam občutek, kot da ne bi šla," dogajanje v zadnjem letu, ki ga je preživela ločeno od trenerja, opiše Černjulova, ki pa je več časa preživela v krogu svoje družine.

"Priložnost sem izkoristila in preživela kakovosten čas z družino in prijatelji v Sloveniji, a sem hkrati pogrešala prijatelje in drugo družino, ki jo imam v ZDA. Pogrešala sem samostojnost, svoje stanovanje in ritem življenja, ki sem si ga tu ustvarila. V Sloveniji sem živela s starši in na trenutke sem se spet počutila, kot da sem v srednji šoli. Kakšne hujše krize pa nisem imela. K sreči nam danes tehnologija omogoča, da smo dnevno v stiku tudi z ljudmi na drugem koncu sveta. Tudi na treningih sem se večkrat posnela in posnetke pošiljala trenerju, kar je rešilo situacijo na športnem področju. Tako nisem imela občutka, da je minilo toliko časa. Pred leti, ko teh tehnoloških rešitev ni bilo, pa bi verjetno v podobni situaciji morala menjati trenerja," je razkrila.

Vse podrejeno nastopu na olimpijskih igrah v Tokiu
Černjulova je sicer že začela s pripravami na poletno olimpijsko sezono. V dvoranski ji ni šlo vse po načrtih, zato jo je končala predčasno, izpustila pa je tudi dvoransko evropsko prvenstvo v Torunu.

"Imela sem dosti višja pričakovanja. Začetek sezone ni bil slab, pojavile pa so se tehnične napake, za katere sem mislila, da se bodo iz tekme v tekmo izboljšale, a so se kvečjemu poslabšale. Ne vem, ali bi zanje krivila okužbo s koronavirusom, a dejstvo je, da sem v času karantene izpustila obdobje, ko bi največ delala na tehniki, in sem dejansko kar skočila v tekmovalni del sezone. Ker napak nisem znala pravočasno odpraviti, sem predčasno končala z zimsko sezono in s tem izpustila evropsko prvenstvo, kjer nisem želela le nastopiti, temveč se uvrstiti v finale. Ker to ni bilo realno, sem se odločila, da raje začnem s pripravami na olimpijske igre," pravi kandidatka za Tokio, ki norme še nima, a bi imela v tem trenutku nastop zagotovljen po rang lestvici. 

Ker se stanje lahko hitro spremeni, želi na pomembnih tekmah nastopiti čim bolje in se utrditi na čim višjih mestih, tudi norma 196 centimetrov pa se ji zdi dosegljiva. Trenutno njen osebni rekord znaša 193 centimetrov. V Evropo se bo vrnila v začetku meseca maja, ko bodo na sporedu tudi prve tekme poletne sezone. 

"Zdaj je atletika na prvem mestu. Vse, kar imam, bom vložila v novo sezono in nastop v Tokiu," je pogovor zaključila Černjulova.