Slovenska atletika pred prelomnimi volitvami

Vsi štirje so svojo vizijo za predsednika slovenske atletike, ki letos obeležuje stoletnico obstoja, predstavili na spletnem omizju v sklopu medijskega dogodka v organizaciji kluba Slovenske tiskovne agencije v sodelovanju z AZS. Z videopredstavitvijo so svoje kandidature predstavili aktualni predsednik Roman Dobnikar, Klemen Boštjančič, nekdanji predsednik zveze Peter Kukovica in Stojan Nikolić, ki je še do nedavnega opravljal funkcijo generalnega direktorja energetske skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE).

Vsi štirje kandidati prihajajo iz gospodarstva in zagotavljajo, da imajo veliko povezav in stikov, ter obljubljajo, da bodo slovenski atletiki skušali zagotoviti nova finančna, tudi sponzorska sredstva, ter jo skušali narediti tržno in medijsko zanimivo. Čeprav štiri kandidature za predsednika kažejo na razdvojenost atletske klubske scene v državi, pa vsak od kandidatov napoveduje, da bo v primeru izvolitve skušal delovati povezovalno.

Klemen Boštjančič, ki ga je podprl kranjski atletski klub, med podporniki izpostavlja nekdanja vrhunska atleta in nosilca olimpijskih kolajn, Brigito Bukovec in Primoža Kozmusa. "Treba je povezati vse pojavne oblike in segmente atletike, poudarek bom dal regijskemu povezovanju klubov, zagotoviti želim boljše pogoje za njihovo delo," je dejal. Funkcijo predsednika vidi kot povezovalni člen med klubi, trenerji, atleti in javnostjo, da zagotovi okolje, v katerem se bodo vsi delavci v atletiki počutili domače in dobro. Delovati želi v smeri povečanja prepoznavnosti atletike v slovenski družbi.

Kljub temu da atletiko vidi kot športno panogo, ki ima ogromen potencial, in da v njej vidi ogromno entuziazma, pa Boštjančič opaža prevelik razkorak med atletsko zvezo in klubi pri identifikaciji skupnih interesov, pri skupnem nastopanju na trgu in pred državo ter pri drugih pomembnih dejavnikih.

Roman Dobnikar – njegovo kandidaturo je podprlo deset klubov – je prepričan, da je v zadnjih petih letih opravil veliko dela in da bi si zaslužil nov mandat, saj po lastnih besedah uživa zaupanje med največ klubi. Tri protikandidate pa razume kot posledico nezadovoljstva določenih klubov in posameznikov, ki skušajo – kot je dejal – predvsem vnesti razdor v domačo atletsko sceno.

Če bo dobil zaupanje, se bo v novem mandatu oprl na preverjene kadre in atletsko pisarno, v kateri je tudi nekdaj zelo uspešna atletinja Marija Šestak. Po besedah aktualnega predsednika pa za njim stojijo tudi nekdanji (Gregor Cankar, Miran Vodovnik, Helena Javornik) in zdajšnji atleti s trenutno najboljšima Luko Janežičem in Marušo Mišmaš v ospredju.

"Obstoječi atleti so z mano zadovoljni, nimajo pripomb, vsako leto podpisujemo pogodbe z nasmehom," pravi Dobnikar, ki napoveduje tudi novo sponzorsko pogodbo s Petrolom ter nove razvojne projekte.

"Prišel sem, ko je imela atletska zveza resne organizacijske in finančne težave. Nesebično sem takrat ponudil pomoč, najprej kot član upravnega odbora in nato kot predsednik z zavezo, da delo predsednika opravljam dva mandata," je dejal. Komendčan Dobnikar je med dosežki mandata izpostavil, da je "zveza finančno in organizacijsko urejena, pisarna deluje vrhunsko, imamo plačane vse račune". "Smo finančno stabilni, imamo takšno stanje, ki si ga pred petimi leti, nismo mogli zamisliti niti v sanjah," je zaključil.

Tudi Petra Kukovico predlaga kranjski klub, in sicer Triglav. Predsednik AZS je bil dva mandata, atletiko dobro pozna. "Za novo kandidaturo sem se odločil, ker sem dobil kar nekaj klicev iz klubov, od atletov in članov upravnega odbora. Atletika ima veliko težo v svetu in Sloveniji, v zadnjih časih ni več to, kar bi morala biti, medijska izpostavljenost je bila večja."

Svoje delovanje vidi v korist vseh deležnikov, povezati želi vse klube na področju stadionske atletike, gorskih tekov, cestnih tekov in ultramaratonov ter v vseh starostnih skupinah. "Deloval bom povezovalno, transparentno in tudi ustvarjalno," dodaja. Med glavnimi programskimi cilji pa izpostavlja oblikovanje finančnega sklada za majhne klube ter povečanje števila finančnih pogodb tako za atlete kot tudi za trenerje.

Stojan Nikolić se nima za novinca v atletiki in je prepričan, da ima dovolj izkušenj za vodenje športne organizacije, ki bi morala biti veliko bolj podjetnejša kot doslej. V atletiki bi se morali po njegovem mnenju zgledovati denimo po slovenski smučarski zvezi, ki ima z 10 milijoni evrov desetkrat večji proračun in zna s štirimi velikimi dogodki, pokalom Vitranc, Zlato lisico, Planico in biatlonsko Pokljuko, šport napraviti zanimiv tudi v najširšem mednarodnem okolju.

Zdaj se prepogosto dogaja, da najboljši atletski trenerji iščejo priložnosti kot kondicijski trenerji v bogatejših športih. Zato pogreša še bolj ambiciozno poslovno usmerjenost – vse aktivnosti bi morale biti tržno usmerjene in prinašati donos. Zdaj pa se dogaja, da smo Slovenci "izpadli iz resnega mednarodnega okolja".

Tudi na področju infrastrukture nova pokrita dvorana v Novem mestu ni dovolj, ampak bi bilo treba razmišljati o pokriti dvorani v enem od večjih univerzitetnih središč, konkretno v Ljubljani, da bi potem lahko kandidirali za katero od mednarodnih dvoranskih tekmovanj, je prepričan Nikolić, za katerim stoji velenjski klub. "Finančno stanje je pomembno tudi za atlete, da nimajo skrbi med športno kariero in da imajo tudi pomoč zveze po koncu kariere," je še dodal.