Slovenska atletika obeležila stoletnico delovanja

"Pogled nazaj nas navdaja s ponosom, saj je slovenski šport tudi zaradi atletike osvajal številna olimpijska odličja in medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih. Hvala vsem generacijam, ki so na tak ali drugačen način delali v atletiki in skrbeli za njen razvoj. Zato smo prejeli zlati red za zasluge predsednika države Boruta Pahorja," je izpostavil predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Roman Dobnikar.

Med gosti je bil na slovesnosti tudi ta čas najstarejši slovenski olimpijec in nekdanji atlet Marko Račič, ki je stoletnico rojstva praznoval v prvi polovici leta. Tako njemu kot zvezi sta čestitala generalni sekretar za šport v slovenski vladi Marjan Dolinšek in generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenje (OKS) Blaž Perko. Dolinšek je dejal, da jim je zaradi dobrega sodelovanja med športnimi organizacijami in državnimi organi uspelo tako hitro začeti s treningi in tekmovanji kljub pandemiji novega koronavirusa.

Dolinšek: Tek je temelj za večino športov
"AZS je zelo uspešno izpeljala vsa tekmovanja, vsa prvenstva in tudi ligo. Zveza pa deluje tako med mladimi in starejšimi, kar je pomemben element zdravja, tek pa je osnovna gibalna dejavnost in temelj za večino športov," je dodal Dolinšek.

Kot najbolj oprijemljiv mejnik začetka organiziranega delovanja atletike v Sloveniji je AZS izbrala leto 1920, ko je bilo po prvi svetovni vojni 25. in 26. septembra v Ljubljani organizirano prvo prvenstvo Slovenije. Istega leta je bila ustanovljena tudi Športna zveza Ljubljana s tehničnim odsekom za atletiko. Miran Stepišnik je v metu kladiva ponesel ime slovenske atletike po svetu pred drugo svetovno vojno. Po izgradnji stadiona v Celju je ta kraj nekaj časa nosil atletski primat pri nas, od tam je prišel Stane Lorger. Slednji je leta 1958 v Stockholmu osvojil prvo slovensko medaljo na evropskih prvenstvih, bil je drugi na 110 m ovire. Draga Stamejčič Pokovec je bila nekaj časa svetovna rekorderka na visokih ovirah, Nataša Urbančič Bezjak pa bronasta v metu kopja na EP v Rimu leta 1974.

Olimpijskemu 'prvencu' Brigite Bukovec sledila še Jolanda Čeplak in Primož Kozmus
Po osamosvojitvi Slovenje so sledili številni uspehi v stadionski atletiki, z zlatimi medaljami na SP in EP. Prvo slovensko olimpijsko medaljo v atletiki je leta 1996 v Atlanti na 100 m ovire osvojila Brigita Bukovec. Sledila sta ji Jolanda Čeplak v teku na 800 m v Atenah 2004 in Primož Kozmus. Najuspešnejši slovenski atlet v zgodovini je v zakladnico športa v metu kladiva prispeval prvo atletsko zlato, leta 2008 je v Pekingu ugnal vso konkurenco, temu je dodal srebro v Londonu 2012. Ima tudi komplet odličij s SP, zlat je bil v Berlinu leta 2009, srebrn v Osaki leta 2007, bronast pa v Daeguju leta 2011.

Slovenska atletika se je izkazala tudi v krosih, cestnih tekih z organizacijo odmevnih maratonov, gorskimi tekmi, organizacijo velikih mladinskih tekmovanj in evropskih prvenstev v krosu leta 1999 in 2011 v Velenju. Dejan Crnek, podžupan Ljubljane, je napovedal v bližnji prihodnosti gradbeno dovoljenje za obnovo stadiona v Šiški z dvorano z 200-metrsko krožno stezo. Prav tako pa je napovedal nadaljnjo podporo mesta tudi atletiki in ljubljanskemu maratonu, ki je največja športno rekreativna prireditev v državi.