Slovenci v boju z največjimi mojstri volana na dirki, ki je malo tudi naša

Reli po Hrvaški je prinesel črn uvod s smrtjo Breena še pred uradnim startom, a nato spektakularno dirkanje v okolici Samobora z dolgimi povezovalnimi etapami proti Kvarnerju v dolžini več kot 600 kilometrov. Videli smo tri slovenske posadke, med katerimi je Medved celo povedel v svojem razredu, a nato odlomil kolo, nevaren pretep gledalcev prav na trasi dirke, uspešen zaključek za Turka, ki je kot 17. skupno in deseti v razredu RC2 postavil najboljšo "našo" uvrstitev v treh letih hrvaškega WRC-ja, zmago Evansa, težave Ogierja s pnevmatiko in varnostnim pasom, izpolnjene želje Zrinskega in tudi po 50.000 gledalcev na posameznih "brzincih". Šestkratni slovenski državni prvak Rok Turk je tako videl svoj drugi reli za svetovno prvenstvo:

Slovenski dirkači so seveda izkoristili bližino relija, ki je pomenil logistično lažjo pripravo in delno poznavanje hitrostnih preizkušenj, a vendar je vseeno tako finančno kot fizično pomenil petkrat večji zalogaj. Pomislimo, en sam dirkaški dan na reliju za svetovno prvenstvo je po dolžini za dva kratka relija državnega prvenstva. Slovenci se seveda niso mogli kosati z najhitrejšimi tovarniškimi vozniki elitnega razreda v tovarniških ekipah in dirkalnikih razreda WRC, so pa zato vseeno pustili svoj pečat. Rok Turk je bil celo najhitrejši med non-priority dirkači, Aleš Zrinski pa četrti med dirkači masters cupa RC2 (starejši od 50 let), vidno navdušen nad dirkanjem na najvišjem nivoju:

Na reliju, ki ob suhem Monte Carlu velja za najzahtevnejši asfaltni reli v prvenstvu, se je prvi dan izkazal tudi Jan Medved. Aktualni državni prvak je v prvem dnevu dobil polovico hitrostnih preizkušenj v razredu RC4 in prepričljivo povedel. Potem pa na močno popeskanih ovinkih s spremenljivo asfaltno podlago, začinjeno celo z dežjem, končal podobno kot po prvem dnevu vodilni v absolutni konkurenci Neuville. Jan Medved je drugi dan dirke med čakanjem na servisiranje svojega avtomobila tako razmišljal o reliju:

Reli na Hrvaškem je najbližje, kar dirkaška svetovna elita pride Sloveniji, saj trasa poteka v relativno neposredni bližini meje. A to načeloma ne pomeni, da bi največje mojstre volana na svetu lahko videli pri nas. Čeprav je na tem reliju več kot sto slovenskih funkcionarjev in schengenske meje ni več ter bi vsaj teoretično dirka lahko zavila tudi v Slovenijo. A ne smemo pozabiti, da se je tudi hrvaški reli med elitna prizorišča prebil s pomočjo covida, velikega entuziazma Šaškina in milijonskega turističnega vložka države. Pri nas pa ostajamo država, ki kljub novim trasam domačih relijev in gorskih dirk nima niti za resno dirkališče.