Dobro vzdušje znotraj ekipe je pokvarila poškodba prve igralke Ane Gros, določene zdravstvene težave imata tudi Elizabeth Omoregie (vnetje prsta na nogi) in Nina Zulić (slabo počutje). Ostrostrelka francoskega Bresta je na nedeljskem večernem treningu začutila močno bolečino v stegenski mišici, današnji podroben zdravniški pregled pa je pokazal manjšo natrganino.
"Iz preventivnih razlogov sem nedeljski trening zelo hitro končala. Upam, da bo vse dobro," je na ponedeljkovi spletni novinarski konferenci in zadnji pred odhodom na zaključni turnir nekoliko nejevoljno dejala Grosova. "Zaradi specifičnih razmer in poznega začetka priprav imamo določeno pomanjkanje treningov, veliko negotovost prinašajo tudi testi na novi koronavirus. V teh zahtevnih okoliščinah skupaj s soigralkami skušam razmišljati pozitivno in komaj čakam, da se začne tekmovanje."
Že pred tekmami v Herningu proti Danski (4. decembra), Franciji (6. decembra) in Črni gori (8. decembra) je jasno, da Slovenijo le skalp nad eno od favoriziranih reprezentanc pelje v drugi del tekmovanja, na roko pa ji morajo iti tudi drugi izidi v skupinskem delu. Na minulih štirih velikih tekmovanjih je Slovenija pod vodstvom Uroš Bregarja venomer priredila po eno senzacijo: na evropskem prvenstvu na Švedskem 2016 je padla domača reprezentanca, v Franciji 2018 Rusija, še odmevnejša podviga pa je uprizorila na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih ‒ v Nemčiji 2017 je na kolena položila Francijo, lani na Japonskem Nizozemsko, obe reprezentanci pa sta kasneje osvojili zlati kolajni.
"Naša želja je, da se po 16 letih uvrstimo v drugi del tekmovanja na EP, a dejstvo je, da nastopamo v daleč najmočnejši skupini in nas čakajo izjemno zahtevne tekmice. V preteklosti smo se z vsemi njimi že pomerili in dobro poznamo njihov sistem igre, za preboj v drugi del bomo potrebovali tudi kanček sreče," je dejal Bregar.
"Zaradi poznega začetka priprav in poškodb določenih igralk smo trenutno realizirali le 40 odstotkov načrtovanega dela, a verjamem, da bodo vse moje varovanke stisnile zobe in že proti Dankam nastopili v polni postavi. Po vrnitvi Barbare Lazović in prihodu Omoregiejeve smo okrepili našo zunanjo vrst, v primerjavi z našimi tekmicami pa smo še vedno v primanjkljaju na krilnih položajih in na šestmetrski črti. Upam, da se pomanjkanje treningov in prilagojen način dela ne bosta poznala, v teh okoliščinah je naš prvi cilj, da pridemo zdravi na Dansko," je dodal Bregar.
Slovenska reprezentanca se bo proti Danski namesto v sredo odpravila že v torkovih popoldanskih urah. Pot jih bo najprej peljala do Dunaja, po prespani noči pa jih čaka še letalska pot prek Frankfurta do Köbenhavna, kjer jih ob prihodu na tamkajšnje letališče čaka prvi test na novi koronavirus. Bregar bo na pot popeljal vseh 19 igralk, na njegovem seznamu ni le krožne napadalke hrvaške Podravke Aneje Beganović, ki je bila sredi minulega tedna pozitivna na testiranju za covid-19. Slovenija je doslej šestkrat nastopila na evropskih prvenstvih. Največji uspeh je dosegla na Madžarskem 2004, ko je osvojila deveto mesto. Dve leti pred tem je na Danskem zasedla deseto mesto. Zaključni turnir v Franciji 2018 je končala na 13., na Švedskem 2016 na 14., na Švedskem 2006 ter na Danskem in Norveškem 2010 pa na 16. mestu.
V danskem rokometnem 'mehurčku' za evropsko krono
Letošnje evropsko prvenstvo v ženskem rokometu je po "norveški košarici" dolgo časa viselo v zraku, a je zagato rešila Danska in na svoja ramena prevzela celotno organizacijo. Najboljše izbrane vrste na stari celini bodo merile moči med 3. in 20. decembrom, naslov evropskih prvakinj branijo Francozinje, sedmič pa bodo na EP nastopile tudi Slovenke. Tekmovanje bo minilo v duhu današnjega časa. Vseh 16 ekip bo v času turnirja "živelo in dihalo" pod strogimi varnostnimi in zdravstvenimi protokoli zaradi pandemije novega koronavirusa. V rokometnem "mehurčku" bodo veljala izjemno natančna pravila obnašanja na tekmah, treningih ter pri nastanitvi in transportu.
Rokometašice bodo ob prihodu na Dansko morale pokazati negativen test na novi koronavirus. V prvem delu tekmovanja bodo dnevno opravile teste, okužene bodo morale v samoizolacijo, v primeru večjega števila tovrstnih primerov pa celotni ekipi grozi predčasni konec tekmovanja. Vsakršno dogajanje izven "mehurčkov" bo strogo prepovedano, rokometašicam celo ni dovoljeno, da se po tekmah ali treningih oprhajo v dvoranah, po opravljenih aktivnostih bodo takoj morale oditi do avtobusa in nato v hotel, prepovedani so vsakršni stiki s sorodniki, partnerji ali prijatelji, komunikacija z medijskimi hišami pa bo potekala na daljavo.
Prireditelji so že napovedali, da bodo vsem morebitnim kršiteljem protokola nemudoma odvzeli akreditacijo. Na posamičnih tekmah se bo v času turnirja lahko zbralo največ 500 gledalcev, ki bodo morali spoštovati medosebno razdaljo. V skupini A bodo igrale Črna gora, Danska, Francija in Slovenija, v skupini B Češka, Rusija, Španija in Švedska, v skupini C Hrvaška, Madžarska, Nizozemska in Srbija, v skupini D pa Norveška, Nemčija, Poljska in Romunija. V drugi del tekmovanja se bodo uvrstile po tri najboljše reprezentance iz vseh štirih skupin (križata se skupini A in B ter C in D).
Norvežanke za nadaljevanje prevlade, Slovenke po novo najboljšo uvrstitev
Po dve najboljši ekipi iz obeh skupin drugega dela tekmovanja se bosta uvrstili v polfinale, tretjeuvrščene pa na tekmi za peto mesto. Skupinski in drugi del tekmovanja bo v Herningu in Koldingu, vse najbolj pomembne tekme pa v dvorani Jyske Bank Boxen v Herningu. Štiri najboljše reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu se bodo neposredno uvrstile na svetovno prvenstvo, ki bo med 2. in 19. decembrom prihodnje leto v Španiji. Krog favoritinj za končno zmago na 14. evropskem prvenstvu je izjemno širok. Za mnoge strokovnjake so papirnate favoritinje Nizozemke, nosilke zlatega odličja z lanskega svetovnega prvenstva na Japonskem. V danskem "mehurčku" se na najvišjo stopničko lahko povzpnejo tudi vedno imenitne Francozinje, Norvežanke, Rusinje, Španke in izjemno motivirane Danke. V drugem jakostnem bobnu so Črnogorke, Švedinje, Nemke in Srbkinje, morebitno njihovo zmagoslavje pa bi bila vendarle prvovrstna senzacija.
Na dosedanjih zaključnih turnirjih so prevladovale Norvežanke, ki so doslej sedemkrat osvojile prvo mesto. Norvežanke so bile najboljše na Nizozemskem leta 1998, na Madžarskem leta 2004, na Švedskem leta 2006, v Makedoniji leta 2008, na Danskem in Norveškem leta 2010, na Hrvaškem in Madžarskem leta 2014 ter na Švedskem 2016. Ob tem imajo v svojih vitrinah še tri srebrne in eno bronasto kolajno. Po uspešnosti so daleč za njimi Danke, ki so trikrat zmagale na evropskih prvenstvih v Nemčiji 1994 ter dvakrat na Danskem 1996 in 2002, po enkrat pa Francozinje (2018), Madžarke (2000) in Črnogorke (2012).
V tej elitni konkurenci bodo sedmič nastopile slovenske rokometašice, ki so največji uspeh dosegle na Madžarskem 2004, ko so osvojile deveto mesto. Dve leti pred tem so na svojem premiernem nastopu na Danskem zasedle deseto mesto. Na zaključnem turnirju v Franciji 2018 so osvojile 13. mesto, na Švedskem 2016 14., na Švedskem 2006 ter na Danskem in Norveškem 2010 pa zadnje, 16. mesto. Za izbranke Bregarja bo oteževalna okoliščina, da bodo nastopile v tako imenovani "skupini smrti". V njej so kar tri rokometne velesile ‒ Francozinje, Danke in Črnogorke ‒ slednje od vseh nekdanjih tekmic iz nekoč skupne Jugoslavije po slogu igre tudi najmanj ležijo Slovenkam.
Za Bregarja pa je vsekakor dobra novica, da bo imel, odkar je leta 2015 zasedel selektorski položaj, na voljo bržkone daleč najboljši igralski kader. Poleg dolgoletnih nosilk igre, kot so Grosova, če bo seveda nared, Zulićeva in Tjaša Stanko, sta se jim pridružili tudi izkušena "povratnica" Barbara Lazović in zelo nadarjena Omoregiejeva. Ob tem kaže izpostaviti, da je evropsko prvenstvo na Danskem zadnje tekmovanje, na katerem bo nastopilo 16 reprezentanc. Čez dve leti bodo prvi zaključni turnir s 24 izbranimi ekipami v Sloveniji, Makedoniji in Črni gori. Slovenija bo tedaj gostila tekme v Ljubljani in Celju, v dvorani Stožice bodo tudi vse najbolj prestižne in odločilne tekme.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.