Maratonec, ki je padel dva kilometra pred ciljem in nato več minut čakal na pomoč, se padca ne spomni

Spomnimo, tek se je odvijal v veliki vlagi in vročini, temperatura se je povzpela do 28 stopinj Celzija. Hawkins ni bil edini s težavami, saj kar sedmim od štiriindvajsetih tekmovalcev ni uspelo končati maratona. Njegov odstop pa je seveda bil najbolj opažen, ker je do 40. kilometra, na katerem se je zgrudil, pred svojim najbližjim zasledovalcem vodil kar dve minuti.

Zanašati ga je začelo po 38 kilometrih, a je tek nadaljeval, dokler ni dokončno izgubil ravnotežja ter padel na tla. Poskusil je nadaljevati, a ga je še enkrat zaneslo in ob padcu je zadel z glavo ob ograjo. Nato je tam do (poznega) prihoda zdravstvenih delavcev obležal.

Cram: Kje zaboga je pomoč?

Hawkinsa so pozneje prepeljali v bolnišnico, na srečo pa ni utrpel nobenih hujših posledic. Kljub temu so se pojavile številne kritike na račun organizatorjev.
Nekdanji tekač na srednje proge Steve Cram je dogajanje med komentiranjem maratona v živo na BBC-ju pospremil z besedami: "Zaskrbljen sem za njegovo dobrobit. Z glavo se je udaril v ograjo. Žal mi je, če to gledate doma, res je pretresljivo. Poškodovan je in nikogar ni blizu. Res bi bila potrebna zdravniška pomoč."

Ko zdravniška pomoč še ni prispela, je dodal: "Ta moški je res v bolečinah – nekdo mora to opaziti in mu pomagati. Kje zaboga je pomoč? Ne moreš samo čakati na finišu. Saj imajo radije! … In končno nekdo prihaja. Sramotno."

Večina zgolj opazovala in fotografirala

Mark Peters, predstavnik organizatorjev iger v Gold Coastu, je zagotovil, da je bil odziv zdravniškega osebja znotraj dogovorjenih okvirov in smernic. Pogoj je, da tekmovalec sam zaprosi za pomoč. "Zaskrbelo me je predvsem število opazovalcev ob progi, ki so fotografirali dogajanje. To ni v duhu z igrami," je še dodal Peters.

Pozneje so organizatorji v izjavi zapisali, da je bilo zdravniško osebje na vsakih 500 metrov v zadnjih kilometrih proge in poudarili, da ima tekmovanje stroga pravila glede sprejetja zdravniške pomoči in poznejše diskvalifikacije. Tekmovalci morajo tako o tem sami presoditi in zaprositi za pomoč.

Možgani pravijo eno, telo drugo

Škot Robbie Simpson, ki je na maratonu dosegel tretje mesto, je povedal, da so tekači mnogokrat v težkem položaju glede tega, ali zaprositi za pomoč ali nadaljevati dirko. "Tekmovanje na maratonu včasih tudi pomeni, da ne poslušaš svojega telesa. Ko si utrujen, ne smeš upočasniti, boriš se do konca. In to je počel tudi Callum, ker je tako psihično močan. Ampak tvoje telo ima svoje meje," je o doživljanjih med tekom povedal Simpson. Dodal je tudi, da lahko v takšnih vremenskih razmerah pride do halucinacij, kar naredi veliko razliko med tem, kaj se dogaja v glavi tekača in kakšno je njegovo realno stanje.

Robbie Simpson je podobno situacijo doživel na svetovnem prvenstvu, zato je dejal, da je bil tek mimo njegovega kolega še toliko bolj grozen: "Ležanje na vročem asfaltu … Občutek neznosne vročine, kot da bi bil v pečici."

Hawkins ob odhodu iz bolnišnice: Ničesar se ne spomnim

Po poročanju BBC-ja je Callum Hawkins že zapustil bolnišnico. Ob tem je povedal, da se svojega padca ne spomni, je pa zelo vesel, da okreva in da se je vrnil v ekipo. 

Mnogi, ki so kritizirali ravnanje organizatorjev, so poudarjali, da Hawkins preprosto ni mogel biti v stanju, da bi zaprosil za pomoč, kar je bilo še posebej vidno po tem, ko je padel drugič in se udaril v glavo. "Zdravniška pomoč bi preprosto morala priti prej," je prepričan Paul Bush, predsedujoči iger Commonwealtha na Škotskem.