Letošnji Dakar je s težavnostjo terena in navigacije ter z dolžino 8500 kilometrov spominjal na svoje nekdanje peklenske izvedbe v Afriki, le da je bil tokrat še začinjen z dežjem. Tako ne čudi, da ga je končala le dobra polovica prijavljenih in da je ponovno terjal smrtno žrtev. Oba slovenska dirkača sta se poleg trase in konkurence borila tudi s klasičnimi dakarskimi izzivi: Simon je ostal brez zadnje gume, Toni z okvaro hladilnega sistema, oba sta se kar nekajkrat srečala s trdo podlago, a se kljub težavam in padcem uspela prebiti do cilja.

Simon Marčič se je s traso najtežje dirke na svetu boril že devetič in reli končal četrtič zapored. Lani se je celo preselil v Dubaj, da je lahko treniral v pesku, kar se mu je letos obrestovalo, saj je v najtežjih sipinah med Haradom in Šajbo dobil etapo v razredu original, kjer pomoč mehanikov ni dovoljena in dirkači po koncu dneva sami skrbijo za svoje stroje, zaradi česar je že tako skrajna dirka še bolj peklenska. Reli je končal kot šesti v razredu in v prvi petdeseterici v absolutni konkurenci.

Za Tonija Mulca je bilo še posebej težko, saj je kljub številnim izkušnjam v terenskem dirkanju prvič startal na najzloglasnejšem reliju na planetu. Kljub temu se je na posameznih etapah uspel uvrstiti med najhitrejših deset absolutno ter med Riadom in Haradom skoraj zmagal v svojem razredu neprofesionalnih dirkačev. Končal je med najhitrejšimi petindvajsetimi absolutno in kot deveti v razredu.