Rokomet je na prostoru nekdanje skupne republike še naprej eden najbolj popularnih ekipnih športov. V Sloveniji edini, ki se lahko bohoti z medaljo z največjih tekmovanj. Klubski je gledalcem v preteklosti prinesel obilo veselja. S Celjem Pivovarno Laško, ki je pokorila elito Lige prvakov, ko ji mnogi tega niso pripisovali, s Krimovkami, ki so bile desetletje strah in trepet na stari celini. Kolesje se je v zadnjih letih zavrtelo v povsem drugi smeri. Klub potrebuje vsaj 4 milijone evrov težak proračun, da bi se lahko boril za zaključni turnir najboljše četverice v Evropi. Potrebuje strahotno število vrhunskih posameznikov, ki se ne pogovarjajo o samo 5 tisoč evrih plače. In tu tisti, ki delajo dobro, vzgajajo mlade, skušajo unovčiti lastno šolo, nimajo prav veliko možnosti za vidnejši dosežek oz. je velikanski uspeh že preboj med osem najboljših na stari celini. A tudi tega ne bi bilo, če igralci ne bi imeli prostora, kjer bi si nabirali prepotrebne izkušnje.
"Mi jih ne bi uspeli niti prepričati v to, da se izplača vztrajati pri nas! Da se bodo lahko razvili v kakovostne igralce, četudi na evropski sceni ne bodo odigrali vidnejše vloge. Potrebujejo težke tekme in te so z ligo SEHA dobili,“ mi je na začetku evropske sezone v Celju pripovedoval predstavnik PPD Zagreba, nekoč krožni napadalec hrvaške izbrane vrste, Božidar Jović. Regionalna liga pač ima tisto nekaj več. Več je derbijev, gostovanja v Skopju, Prešovu, Meškovu, Veszpremu so vroča. Sploh za igralce, ki niso vajeni igranja dvobojev najvišjega formata. Težko je zmagati tudi v Našicah, Banja Luki in še kje. A vprašanje za vse, ki si želijo vstopiti v družino 'južnega toka' je, če je cilj vrhunski dosežek, ali vztrajanje pri vzgoji in kaljenju lastnega kadra? Za slednje je liga zadetek v polno, da je tekmovanje zares kakovostno govori podatek o udeležencih zaključnega turnirja v Varaždinu. MKB MVM Veszprem, Meškov Brest, Vardar Skopje, PPD Zagreb. Klubi, ki z izjemo beloruskega predstavnika, odštevajo dneve do četrtfinalnih dvobojev Lige prvakov.
In prav ti so pogoj, da je tekmovanje zraslo, da je tudi zaradi njihovih nenehnih kritik, doseglo namen, da je raven SEHA takšna, kot jo gledamo v Varaždinu. Polfinalna obračuna – enega v lepo polni dvorani (Meškov - Veszprem), drugega v praktično polni (Vardar - Zagreb) – sem imel priložnost spremljati v družbi predstavnika Evropske rokometne zveze (EHF). Razumljivo tudi njih zanima, kaj se dogaja na rokometnem Balkanu, od kod naj bi pretila grožnja Ligi prvakov. Zaenkrat lahko zaključimo, da še od nikoder, da bo potrebnih še nekaj sezon, da bi bilo temu tako, a z novimi vstopi kakovostnih klubov, se to lahko v prihodnje zgodi. Sploh če bo na dvobojih zmagoval rokomet, če bodo vse postranske igrice sekundarnega pomena, če bodo klubi skozi tekmovanje videli priložnost za kaljenje obetavnih fantov. Slabosti? Potovanja, posledično manj časa za trening … Dobre strani? Klubi, ki so magnet za gledalce, ki že zaradi imena polnijo dvorane in odskočna deska za mlade fante, da ne bodo že ob prvem klicu menedžerjev, ki se oglašajo s ponudbo iz Nemčije, Francije, Španije, razmišljali, da so prejeli ponudbo, ki se je ne zavrača.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.