Šarac: Ostal sem v Celju. V BiH bi me čakala policijska ura

Josipa Šarca je bilo pred dvema letoma treba posebej predstavljati tistim, ki so prestopili prag Zlatoroga. Danes temu ni več tako. Ne le, da je pri 22 letih nepogrešljiv del Celja Pivovarne Laško, da je tisti, ki predstavlja eno ključnih orožij Tomaža Ocvirka v napadu, ampak je tudi izjemno pomemben steber obrambe rumeno-modrih. Z dobrimi predstavami si je 201 centimeter visoki športnik zagotovil dres hrvaške izbrane vrste, s katero se je veselil uvrstitve v finale zadnjega evropskega prvenstva na Švedskem. "Leto se je začelo tako, kot bi si lahko le želel. Najprej vabilo v člansko izbrano vrsto, potem ko smo z mladinsko izbrano vrsto osvojili naslov svetovnih podprvakov. Izjemno, trenutek, ki ga bom pomnil celo življenje," ja za 24ur.com uvodoma povedal športnik iz Ljubuškega v Bosni in Hercegovini, ki ima hrvaški potni list.

Ne, da ne bo nikoli pozabil vpoklica v člansko izbrano vrsto, nikoli ne bo pozabil epskega polfinala z Norvežani, ki je ob koncu pripadlo našim južnim sosedom: "Tisto je bilo nekaj neverjetnega. Najprej pravi triler v končnici rednega dela, potem podaljški, Norveška v vodstvu za gol, mi v vodstvu za gol, na koncu pa nam je uspelo zmagati. Žal nam ni uspelo v velikem finalu." A ob pristanku letala na letališču Franja Tudjmana v Zagrebu se ni zdelo, da so bili evropski podprvaki. Navijači so jih pričakali presrečni in zadovoljni, saj so dvignili na noge celotno državo. Sledil je sprejem na Trgu Bana Jelačića v Zagrebu, že naslednji dan so se posamezniki podali proti domu, kjer sprejemom ni bilo videti konca.
 

"Najprej smo bili v Mostarju, kjer so pripravili velik sprejem za nas, potem pa so nas fante iz Ljuboškega – Davida Mandića, Mateja Hrstića in mene, saj vsi niso imeli časa – sprejeli v domačem kraju. Ni bilo tako zelo veliko ljudi, ampak bilo je zelo čustveno, lepo je bilo stopiti pred ljudi, ki te poznajo od malih nog. Zame je bil vsak od sprejemov nekaj posebnega, saj sem bil najmlajši član izbrane vrste," se začetka leta 2020 spominja priljubljeni Šarke, ki mu je nekaj velikega uspelo tudi s soigralci – po šestih sušnih letih so se uvrstili v osmino finala Lige prvakov. To jim je uspelo, potem ko so sredi zagrebške Arene premagali PPD Zagreb, še posebej razpoložen pa je bil prav hrvaški reprezentant.

Nihče ni bil zvezda
Po končanem skupinskem delu Lige prvakov se je Šarac ozrl nazaj in videl, da bi lahko s soigralci osvojili kakšno točko več. Sploh na samem začetku, ko so pred domačimi gledalci imeli na kolenih tako danski Aalborg kot tudi nemški Flensburg, pa ostali praznih rok. A ostali so osredotočeni na osrednji cilj, biti v boju za mesto, ki vodi v osmino finala tekmovanja, uspešnejši od dveh klubov. Norveškega Elveruma in večnega tekmeca iz Zagreba. "To nam je uspelo, čeprav smo vse do konca trepetali. Rekel bi, da smo bili zelo blizu še kakšni točki, čeprav so nam nasproti stali klubi, ki vsako sezono razmišljajo le o uvrstitvi na zaključni turnir Lige prvakov. Vesel in ponosen sem, da smo se prebili v osmino finala tekmovanja. Garali smo za ta cilj, kot tudi, da bi bili v prvenstvu in pokalu suvereni. To nam je uspelo, žal pa skupaj z navijači nismo dočakali vselej napete končnice, pokalnega zaključka sezone, predvsem pa izločilnih bojev v Ligi prvakov. Naše predstave so posledica želje in odločenosti, garanja na vsakem treningu in dejstva, da nihče ni igral zvezdnika. Smo mlada zasedba, ki so jo pred sezono mnogi podcenjevali," pravi član evropskih podprvakov, ki si ni nikoli mislil, da bo koronavirus tako zelo zarezal v človekov vsakdan. Sam to še najbolj čuti, ko zaradi trenutne situacije ni odpotoval domov. Takrat ko je bilo to varno, si je sicer želel, zdaj se je sprijaznil s tem, da morda zapuščanje Celja ni najbolj smiselno.

Želel, a je bilo preveč odprtih vprašanj
Če bi bila prej sprejeta končna odločitev o državnem prvaku, bi Šarac danes doma prestajal karanteno. A ko je bilo jasno, kaj in kako, da igralci delajo po individualnih programih, da je sezona končana, je bilo prepozno. "Odločitev, da sezono zaključimo predčasno, je edina pravilna. Čeprav so mestne ulice v Celju povsem prazne, ljudje pa čakajo na boljše čase v stanovanjih, menim, da se stvari peljejo v želeni smeri. Veseli me, da smo vsi maksimalno resno vzeli trenutne ukrepe. Če bi šel domov kot hrvaški državljan, bi me že na meji z BiH čakale težave, saj je razumljivo, da bi želel k staršem. Naslednja težava je, da so oni vsi v službi, tako starša kot tudi brat, kar pomeni, da ne bi mogel biti v stiku z njimi. Tako sem raje ostal tu, kjer nimamo policijske ure, kot pri mojih doma, lahko treniram v stanovanju, lahko se odpravim na tek," je zaključil športnik, ki si čas krajša tudi z igranjem priljubljene videoigre Counter strike in videoklici domov. Verjame, da bo kmalu situacija boljša, da bo tudi sam lahko odšel domov in se srečal z najbližjimi.