Vodja oddelka za interno medicino v bolnišnici Quiron v Barceloni Rafael Esteban je ob sprejemu bolnika dejal, da je zdravstveno stanje Juana Antonia Samarancha "zelo resno". Samaranch je bil v bolnišnici na opazovanju zaradi akutnega srčnega popuščanja. Devetinosemdesetletni Samaranch, ki je bil na čelu MOK od leta 1980 do 2001, je imel v zadnjih letih že večkrat težave z zdravjem. Po vrnitvi z generalne skupščine olimpijskega komiteja v Moskvi leta 2001, na kateri je bil za predsednika izbran Jacques Rogge, je Samaranch preživel 11 dni v bolnišnici v Ženevi zaradi "hude utrujenosti". Samarancha, ki ga je MOK zaradi zaslug imenoval za častnega predsednika, so lani oktobra po blažjem srčnem napadu prepeljali v bolnišnico v Monte Carlu, dve leti pred tem pa je dva dneva preživel v bolnišnici v Madridu zaradi omotičnosti. V današnjem dopoldanskem poročilu zdravnikov je bilo zapisano, da je Samaranch še vedno v kritičnem stanju, ki se v noči na sredo ni izboljšalo. Samaranch je noč preživel na intenzivnem oddelku. Tik pred smrtjo so zdravniki v obvestilu prejeli sporočilo, da je v "nepovratnem kritičnem stanju šoka".
Samaranch je MOK prevzel v občutljivem obdobju razdeljenosti sveta in iger, katerim je tako kot svetu zaradi bojkotov grozila delitev na dva pola, ki bi pomenila tudi konec olimpijske ideje. Tudi Mednarodni olimpijski komite je bil v tem obdobju za svetovno politiko neresno združenje ostarelih ljubiteljev športa in prav Samaranch je uspel spremeniti položaj MOK in športa v svetu ter po bojkotih leta 1976, 1980 in 1984 obuditi igre v novo življenje. Kljub deljenim mnenjem o vlogi Samarancha pa mu gre pripisati, da je prav on rešil moderni šport in moderno olimpijsko idejo ter igre pretvoril v največji šov današnjega časa, seveda tudi z vsemi negativnimi primesmi.
Z občutkom za reforme, med drugim tudi za odpravo prepovedi nastopanja poklicnim športnikom na igrah in njihovo komercializacijo, mu je uspelo olimpijsko gibanje spraviti iz krize. Z diplomatsko-gospodarskim znanjem je na novo oblikoval podobo olimpijskega sveta in s komercializacijo ter marketingom ustvaril odličen tržni produkt. Postavil je tudi temelje, da olimpijsko gibanje o svojih zadevah v veliki meri odloča neodvisno, kar mu je uspelo tudi zaradi finančne neodvisnosti MOK. Obenem je Samaranchu uspelo najti tudi globalno sodelovanje z UNESCO in Združenimi narodi, hkrati pa je preprečil, da bi se UNESCO polastil iger. Ne glede na komercializacijo je bil prav Samaranch tisti, ki je vendarle ohranil temeljne principe olimpijske ideje športnega boja za odličje in čast, ne pa tudi za denarne nagrade. Tudi zaradi tega je bil v letih 1988, 1992 in 1997 vedno znova izvoljen.
Korupcijski škandal okrog olimpijskih iger 2002 v Salt Lake Cityju, ki je leta 1999 MOK prisilil k številnim spremembam, ga je nato "odnesel s položaja", saj so predsedniški mandat omejili na skupno 12 let. Komercializacija iger, s katero je rešil olimpijsko gibanje, je namreč po drugi strani pripeljala tudi do korupcije in vse pogostejše uporabe nedovoljenih poživil, pomembno vlogo je prevzel tudi kapital, zaradi katerega Samaranch ni uspel preprečiti, da bi igre ob 100-letnici modernega olimpizma dobile Atene, saj jih je dobila Atlanta s Coca Colo. Samarancha je leta 2001 po 21 letih na položaju zamenjal Belgijec Jacqoues Rogge, Špancu pa je pripadlo mesto častnega predsednika. Tudi brez glasovalne pravice je njegovo mnenje v MOK štelo veliko vse do zadnjega.
Predsedniki MOK:
Demetrius Vikelas (Grčija) 1894–1896
Pierre de Coubertin (Francija) 1896–1925
Henri de Baillet-Latour (Belgija) 1925–1942
J. Sigfrid Edström (Švedska) 1942–1952
Avery Brundage (ZDA) 1952–1972
Michael Killanin (Irska) 1972–1980
Juan Antonio Samaranch (Španija) 1980–2001
Jacques Rogge (Belgija) 2001–
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.