Na zasedanju MOK v Koebenhavnu so tako odločili, da bo Jacques Rogge, ki je na čelu krovne olimpijske organizacije vse od leta 2001, prvi mož olimpizma še nadaljnja štiri leta. V glasovanju 92 udeležencev – glasovanje je tajno –, je za Roggeja glasovalo 88 volivcev, eden je bil proti, trije pa so se glasovanja vzdržali. Belgijec je bil edini kandidat za predsednika, tako da je za nov mandat potreboval le večino. "Hvala vam, da ste mi vnovič izrekli veliko čast. Skupaj smo veliko dosegli," je po vnovični izvolitvi dejal 67-letni Rogge in dodal: "Zdaj se moramo osredotočiti na prihodnost in čaka nas veliko dela." Brazilski član MOK Joao Havelange je predlagal, da naj kar soglasno potrdijo predsednika, a Rogge je vztrajal pri tajnem glasovanju. Rogge je postal osmi predsednik MOK julija 2001, ko je v boju za predsedniški stolček po odhodu Juana Antonia Samarancha, ki je olimpizmu "vladal" 21 let, premagal tri kandidate.

Rogge je tako bdel nad olimpijskimi igrami v Atenah (2004) in Pekingu (2008) ter zimskimi olimpijskimi igrami v Salt Lake Cityju (2002) in Torinu (2006). Nekdanji ortoped je kot svojo prioriteto označil boj proti dopingu v športu. V času njegovega mandata je MOK ustanovil tudi olimpijske igre mladih, ki bodo prvenec doživele v Singapurju prihodnje leto. "Ves čas se bom zavzemal za športnike in bom njihov glavni zaveznik. Zmanjšal bom razkorak med razvitimi državami in državami v razvoju, prav tako razkorak med moškimi in ženskami v športu," je še dejal Rogge.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.