Oražem: Šport je že 30 let osamljen in nima pravega sogovornika

Ob Mateju Oražmu, športnemu direktorju NK Domžale, so v Sport Lex webinarju na temo "Kam pluje slovenski vrhunski šport v času koronakrize?" sodelovali še direktor košarkarjev Cedevite Olimpije Davor Užbinec, direktor rokometašev Celja Pivovarne Laško Rok Plankelj, generalni direktor Združenja igralcev košarkarske Evrolige (ELPA) Boštjan Nachbar in odvetnik specialist za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar. Vse skupaj pa je v svojem značilnem slogu povezoval naš televizijski kolega Matic Flajšman.

Kakšne so razlike med slovensko ureditvijo in pravili evropskih oziroma mednarodnih tekmovanj in zakaj se ta pravila razlikujejo, so skušali pojasniti omenjeni predstavniki klubov, ki so se v tem koronavirusnem obdobju znašli v nezavidljivem položaju. Delovanje klubov, predvsem tistih, ki nastopajo tudi v evropskih tekmovanjih, je, soglašajo vsi, zelo oteženo.

Užbinec: Nihče si ni mislil, da bo vse skupaj trajalo toliko časa
"Težko je pozabiti na pretekle dogodke. Za nami je namreč zelo težkih deset dni. Po odigrani uvodni tekmi v regionalni košarkarski ligi ABA proti domačemu rivalu Krki iz Novega mesta smo izvedeli, da je en naš igralec okužen z novim koronavirusom. Nemudoma smo se samoizolirali in s tem upoštevali vsa navodila oziroma zaščitne ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). Ne glede na zdravstveni protokol na državni ravni smo v klubu že od prvega epidemičnega izbruha sprejeli edino logično rešitev, da naše košarkarje testiramo večkrat (dvakrat) tedensko. Največjo težavo vidim v tem, da nas je koronavirus 'napadel' tako rekoč čez noč in nihče od nas, ki delujemo v (vrhunskem) športu, si ni mislil, da bo vse skupaj trajalo toliko časa. Tako kot je virus presenetil državni vrh je presenetil tudi športne delavce. Glede na bojevito nrav športnikov, športnic, nas športnih funkcionarjev so vsi pričakovali, da imamo čudežnega asa v rokavu za izhod iz tega zahtevnega stanja, a realnost je, žal, drugačna," je uvodoma dejal poslovni direktor KK Cedevita Olimpija Ljubljana Davor Užbinec.

"Za razliko od specifične ureditve v Republiki Sloveniji in njenih ukrepov v primeru povečevanja okužb je vodstvo košarkarske Evrolige in Evropskega pokala bolj prožno, saj omogoča klubom, ki nastopajo v omenjenih tekmovanjih, da kljub eni, dvema ali trem okužbam svojih članov - v kolikor imajo na razpolago dovoljšno število igralcev - normalno odigrajo tekmo in se tako na športen način borijo za točke. To, kar se je zgodilo nam, da zaradi ene okužbe po odločitvi NIJZ-ja nismo smeli nastopiti na tekmi 2. kroga Evropskega pokala proti turškemu Bursasporju, zaradi česar smo po tekmovalnih pravilih Uleba obračun brez boja na igrišču izgubili z izidom 0:20, ni v redu. Tu vidim srž problema, saj smo kot uspešna športna organizacija želeli najti ustrezno rešitev, da bo volk sit in koza cela, a kljub inicialnim idejam v dogovoru s Košarkarsko zvezo Slovenije, Olimpijskim komitejem Slovenije in na začetku tudi NIJZ-jem, je izostal posluh slednjega in tudi državnega vrha," je nadaljeval Užbinec.

Oražem: Brez zanesenjakov in zaljubljencev vrhunskega športa v Sloveniji ne bi bilo
Športni direktor nogometašev Domžal Matej Oražem se je med drugim dotaknil mačehovskega odnosa države do športa. "Že 30 let se odvija ista zgodba, v kateri je šport prepuščen samemu sebi. Podobno kot v primeru Cedevite Olimpije smo tudi v našem klubu avgusta meseca imeli enega okuženega nogometaša. Če primerjam tisto obdobje z zdajšnjim, je zaradi alarmantnega stanja zadeva takšna, da NIJZ sploh več ne izdaja karantenskih odločb. Avgusta smo torej imeli samo eno okužbo in smo zaradi tega morali v 10-dnevno karanteno, vmes izpustili nekaj tekem, pa čeprav bi jih ob večjem posluhu vseh vpletenih deležnikov lahko odigrali. Naša izkušnja z Nacionalnim inštitutom ni slaba, v okviru svojih zmožnosti so nam za določene primere prišli naproti, toda tudi to je premalo v primerjavi s stroški, ki jih moramo klubi pokriti samo za testiranja naših nogometašev. Tu vidim veliko prostora za napredek oziroma dogovor med več stranmi, da najdemo karseda ugodno rešitev za klube, na drugi strani pa ob tem ne bi trpelo zdravje športnikov in ostalih zaposlenih," je izpostavil Oražem in dodal:

"Če ne bi bilo peščice zanesenjakov in zaljubljencev, ki nesebično pomagajo z lastnimi sredstvi in entuziazmom, vrhunskega športa v Sloveniji ne bi bilo. Ni potrebno usmeriti pogleda tako daleč čez mejo in boste ugotovili, da je možno ob skladni organizaciji, pozitivni volji in želji po skupnemu konsenzu priti do ugodne rešitve za vse. Ko je bil pravi trenutek za to, da se klubi in panožne zveze prek vršne športne organizacije - to je Olimpijskega komiteja Slovenije - povežemo v iskanju ustreznih rešitev v dogovoru z državno oblastjo, smo po nepotrebnem zastali in tako rekoč 'zamudili vlak'. Samoorganizacija klubov je posledično dvorezen meč. Zato pa imamo krovne zveze, ki so nad nami in posedujejo določeno moč odločanja, da storijo več za svoje klube in jim tudi v teh težkih in negotovih časih omogočijo kolikor toliko normalno delovanje."     

Plankelj: Bil sem šokiran, ko sem videl polno dvorano v Veszpremu
Direktor celjskih rokometašev, ki so leta 2004 osvojili naslov evropskih klubskih prvakov, je v zanimivem pogovoru podal lep primer dobre prakse v naši soseščini ob gostovanju Celjanov v madžarskem Veszpremu. 

"Ko smo vstopili v dvorano, smo doživeli prijetno presenečenje, saj je dvorana v Veszpremu zelo podobna naši v Celju. Tam se je zbralo okoli 4500 gledalcev in kljub na videz visoko tveganemu dogodku, se je vse skupaj odvilo na najboljši mogoč način. Na Madžarsko smo prišli zdravi in se iz nje vrnili prav tako zdravi," je uvodoma dejal Rok Plankelj, ki je pohvalil smernice Evropske rokometne zveze (EHF), kako se ta spopada s številnimi preprekami v tem zahtevnem času.

"Predstavniki EHF-a so se odločili, da bodo klubom skušali pomagati s tako imenovanimi hitrimi antigenskimi testi, ki zagotavljajo primerljivo učinkovitost rezultatov kot prava testiranja na novi koronavirus. Na podoben način deluje tudi 1. slovenska rokometna liga, kar nam klubom v mnogočem olajša delovanje na vsakodnevni ravni. Za razliko od košarkarjev in nogometašev se še nismo srečali s primerom okužbe, kar je pozitivna stvar, a se zavedamo, da nas lahko doleti v vsakem naslednjem trenutku. Bo pa treba stremeti k skupnim ciljem, se pravi za skupno dobro slovenskega športa. Absolutno soglašam s kolegoma Užbincem in Oražmom, da je komunikacija ključ do boljšega jutri. Če bi, pa bi moralo priti čimprej, uspeli najti skupen jezik s predstavniki NIJZ-ja, državnim vrhom in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport glede nadaljnjih korakov oziroma postopkov delovanja v teh sila negotovih časih, bi že s tem naredili ogromno," je prepričan prvi operativec RK Celje Pivovarna Laško.

Nachbar: Primer litovskega Žalgirisa bi lahko bil ena od poti izhoda iz nezavidljivega položaja slovenskih klubov
Da je ključ za boljši jutri prava komunikacija med vpletenimi deležniki, meni tudi nekdanji vrhunski košarkar, danes pa generalni direktor Združenja igralcev košarkarske Evrolige (ELPA).

"Glede na specifičnost funkcije, ki jo opravljam, kajti skrbim za pravice igralcev v okviru najelitnejšega evropskega klubskega košarkarskega tekmovanja, moram priznati, da imam srečo. Naš sogovornik je Evroliga, zato je naša komunikacija lažja. Enotna želja lige, klubov in igralcev je, da se tekmovanja nadaljujejo. Najslabše bi bilo, če bi se namreč vse skupaj vnovič ustavilo. Eno od večjih težav vidim v tem, da bo preteklo še nekaj časa, dokler se ne doseže dogovor med državnimi ligami in evropskimi tekmovanji. Kot vidimo ima NIJZ svoje poglede na vse skupaj, v evropskem merilu pa veljajo spet drugačna pravila. A še bolj pomembno bi bilo, če govorimo o trenutnem stanju v Sloveniji, da bi se posamezniki poenotili glede ključnih stvari. Ko bo to doseženo, se bodo tudi druge zadeve lažje uskladile," je povedal Boštjan Nachbar in v nadaljevanju podal edinstven primer, kako se s trenutnimi omejitvami in izzivi epidemije koronavirusa spopadajo pri najtrofejnejšem litovskem košarkarskem kolektivu Žalgirisu iz Kaunasa.

"Vodilni možje v klubu so prišli na zanimivo idejo v želji, da svojim košarkarjem omogočijo karseda uspešno in čim manj tvegano pripravo na tekmovalne preizkušnje. To so storili na način, da je klub vzpostavil sistem, po katerem košarkarji vsak dan prejemajo obroke na dom. Posledično jim ni treba hoditi nikamor na zajtrk, kosilo ali večerjo, torej glavne dnevne obroke zaužijejo doma, s čimer precej zmanjšajo možnost okužbe na prostem. Sicer še vedno obstaja možnost, da se nekje okužijo, a pospešeno in uspešno iščejo rešitve za nastalo stanje. Morda je to ena od smernic tudi za naše kolektive, da si skušajo olajšati delovanje na vsakodnevni ravni. Razumem pa, da tudi takšen način delovanja prinaša določene stroške," je zaključil Nachbar.