Pravljični konec izjemne sezone in priložnost za prvi pogled v prihodnost

Sezono je Primož Roglič začel na cestni dirki državnega prvenstva, ki ga je tudi dobil, potem ko je za deset sekund ugnal Tadeja Pogačarja. Da je že na začetku v izvrstni formi, je dokazal v prvih dneh avgusta, ko je dobil tridnevni Tour de l’Ain, na katerem je dobil dve etapi, na preostali pa je končal kot drugi. 

Zmedla ga ni niti poškodba na kriteriju po Dofineji. Na zadnji generalki pred francosko pentljo je dobil drugo etapo, a je v nadaljevanju moral odstopiti. Na srečo je bil do začetka dirke po Franciji pripravljen in pri najboljših močeh. Četrti dan je pokazal, kako močan je, ko je slavil etapno zmago. Pet etap kasneje si je prvič nadel tudi rumeno majico.

Rogličeva zmaga na četrti etapi dirke po Franciji: 

Držal jo je vse do predzadnjega dne. Do usodnega sobotnega kronometra s ciljem na La Planche des Belles Filles. V zadnjih kilometrih, ko se je razmerje v skupnem seštevku še lahko spremenilo, ga je z izvenserijsko predstavo premagal mlajši rojak Pogačar. Ko je Roglič kot zadnji prišel v cilj kronometra, mu je bilo jasno, da naslednji dan v Parizu ne bo kolesaril v rumenem. Kljub temu je takoj po koncu predzadnje etape zbral še toliko moči, da je Pogačarju športno čestital za uspeh kariere.

Mnogi so takrat pričakovali, da bo sezone, vsaj kar se tiče odličnih rezultatov, za Rogliča konec. Taisti so bili še glasnejši po svetovnem prvenstvu v Imoli, ko je bil 31-letnik vse do zadnjega v boju za medalje, a je na koncu zaključil šesti. Novo razočaranje, a natanko teden dni kasneje se je vse postavilo na glavo. 

V zadnjih kilometrih prestižne klasike Liège–Bastogne–Liège, ki velja za enega od petih kolesarskih spomenikov, so bili v igri za zmago kar trije Slovenci. A na koncu je smetano pobral Julian Alaphilippe. Vsaj tako se je zdelo, ko je Francoz že nekaj metrov pred ciljem zmagoslavno dvignil roke.

Zadnji kilometer in veličastna zmaga na Liège–Bastogne–Liège: 

Roglič pa je v tistem trenutku storil nekaj, kar mu gre najbolje. Stisnil sobe in vztrajal do konca. Na koncu se je še kako izplačalo. Začudenega Alaphilippa, ki je bil sicer kasneje tudi kaznovan in je naposled končal kot peti, je prehitel za nekaj centimetrov. Oblačen valonski dan je kar naenkrat postal zgodovinski za slovensko kolesarstvo. Na južni strani Alp smo dobili prvega zmagovalca enega od kolesarskih spomenikov.

Novo dozo samozavesti je zatem oplemenitilo še – po Rogličevih besedah – edinih deset dni v sezoni, ki jih je lahko z družino preživel doma. In ko se je 20. oktobra pojavil na startu Vuelte v Irunu, je bil zopet v ubijalski formi. Pri Jumbo-Vismi so sicer dolgo zatrjevali, da so v Španijo prišli z dvema kapetanoma, a je bilo že prvi dan jasno, kakšno je realno razmerje moči. Roglič je v družbi ostalih favoritov na prvi pogled zgodaj, ko je bil do cilja še slab kilometer, napadel, kljub temu pa ga ujeti ni mogel več nihče.

Oblekel je rdečo majico. In čeprav so ga zasledovalci v nadaljevanju dvakrat "slekli", si jo je vselej ponovno priboril. V osmi etapi je Richarda Carapaza in ostale ugnal na vzponu na Moncalvillo. Čez dva dni je dobil tudi preizkušnjo, na kateri se je zdelo, da se bodo za zmago pomerili najboljši šprinterji. Na 13. etapi je popolno zbirko zmag na zase popolni dirki zaokrožil še s slavjem na edinem posamičnem kronometru. Čeprav je v gorah dvakrat pokazal nekaj ranljivosti, ni bilo dvoma, kdo je bil letos v Španiji najbolj kompleten kolesar. 

Zmaga Primoža Rogliča na osmi etapi Vuelte: 

Slavil je (tudi) na račun bonifikacijskih sekund, zbral jih je kar 48, Carapaz denimo samo 16. "Vsi smo imeli enake možnosti, da pridemo do bonifikacijskih sekund. Če jih lahko vzamem, jih bom," je povedal po koncu sobotne etape, ko je postalo jasno, da bo še drugič zapored postal zmagovalec Vuelte. Tako neverjetna sezona, kot jo je imel Roglič, si je takšen konec tudi zaslužila.

Na novinarski konferenci po sobotni etapi pa je odločno zatrdil tudi, da mu motivacije v prihodnje ne manjka. Vzel si bo nekaj premora in nato na novo zastavil cilje za prihajajočo sezono. Vprašanjem o letu 2021 pa se ni mogel izogniti niti na svečanem zaključku v Madridu. Javnost seveda zanima, kakšne načrte ima kmalu znova najboljši kolesar na Ucijevi lestvici. 

"Obstaja še nekaj dirk, ki jih nisem osvojil, in te ostajajo izziv za naslednje sezone," je razkril 31-letni Kisovčan. Seznam takšnih dirk je iz leta v leto krajši, na njem pa vseeno izstopata dve preizkušnji – dirka po Franciji in olimpijske igre. Naj si bo na tej točki špekulacij dovolj, kakorkoli obrnemo, kolesarske sezone 2021 se lahko glede na napovedi in predvsem zadnje predstave slovenskih asov še kako veselimo.