Čeprav se v teh tednih zdi, da se največje športne zgodbe odvijajo na zelenicah in čeprav običajno smatramo, da so največji športni dosežki in napori zbrani pod petimi krogi, vendar ultratekači, kot je Timothy Olson, dokazujejo, da za najskrajnejše napore, izzive in dosežke ne potrebujemo ne tekmovanj, še manj igrišč, le neskončno naravo kot igrišče za skrajno avanturo. In z dolžino prek 4200 kilometrov med Mehiko in Kanado ter s skoraj sto kilometri višinskih razlik je pacifiška gorska pot ultimativni izziv. "Dva maratona dnevno 51 zaporednih dni. Da premagam obstoječi rekord, moram preteči 85 km na dan. To je največja stvar, kar sem jih naredil v življenju, telesno in mentalno je to največ, kar je možno narediti."
Pot, ki jo povprečni pohodniki zmorejo v pol leta, je v nečloveških naporih in tudi bolečinah 39-letni Olson zmogel v 51 dneh in slabih 17 urah. Posebna teža ali čar podviga pa sta v tem, da je Američan začel teči, zato da je premagal zasvojenost z drogami in alkoholom, tako ne čudi, da je ta njegova ultratekaška dogodivščina tudi osrednja zgodba letošnjega filmskega festivala EOFT.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.