A če so vsi skupaj na Letališki v leto 2020 krenili polni optimizma, za slovensko atletiko vendarle ta hip ne cvetijo rože. Po pompoznem podpisu pogodb z najboljšimi posamezniki, bilo je v siju olimpijskega leta in žal prestavljenih olimpijskih iger v Tokiu, na japonskem veleposlaništvu, se je zgodil dopinški primer Martine Ratej. Slovenske rekorderke v metu kopja.
Zelo žalostno
"Na to zadevo gledam nekoliko drugače. Zadeva z Martino je zelo žalostna, veliko je naredila za nas, veliko mi za njo. A v tej situaciji postanem predsednik, z ničelno toleranco do teh zadev. Ne bom je obsojal, dokler ni dokončne potrditve. Njena pogodba bo do takrat deponirana. V prihodnje bomo še več delali na preventivi, tekmovalcem, sploh mladim, ki prihajajo v ospredje, pokazati, kakšne so lahko posledice zlorabe prepovedanih poživil. Resnično si želimo, da bi bil šport čist," je uvodoma za 24ur.com povedal Dobnikar, ki je prepričan, da se bodo športniki iz tega primera marsikaj naučili oz. če niso do tega trenutka resno jemali situacije, jo bodo odslej.
Še bolj kot dopinški primer pa bo sleherno športno organizacijo/klub širom zemeljske oble prizadel koronavirus. Procesi so ustavljeni, predvidena tekmovanja za naslednje mesece pod vprašajem. A obstaja veliko drugega dela, odpirajo se priložnosti, ki jih velja izkoristiti ta hip, ko je časa dovolj.
'Tega ne jemljem kot travme, ampak bolj kot nov izziv'
“Rekel bi, da tega ne jemljem kot travme, ampak bolj kot nov izziv. Prepričan sem, da bodo prišli ta hip do izraza ljudje s strategijo in vizijo. Če sodim med njih, bo pokazal čas, vsekakor pa sem svoj program dela, ko je govora o Atletski zvezi Slovenije, razdelil na tri točke. Prva je bila, da ko smo finančno stanje zveze sanirali, smo ustvarjeni minimalni presežek dali na stran, da ga lahko v hudih časih, kot smo jim priča danes, uporabimo, da tekmovalci dobijo vse tisto, kar jim je bilo obljubljeno," je nadaljeval predsednik AZS.
"Drugi cilj je, da se organiziramo nekoliko drugače, če povem po domače, da zveza kot krovna organizacija opravi svoje naloge in klubi svoje. Tretji cilj pa je tisti, ki mislim, da trenutni situaciji tudi najbolj pritiče, in sicer, da atletika znova dobi svoje mesto v prostoru, saj se vsi športniki in športni funkcionarji zavedajo, da se vse začenja z atletiko, z gibanjem, s pravilnim tekom. Menim, da se trudimo maksimalno udejanjati vse skupaj in prepričan sem, da zdaj ni čas za tarnanje, ampak za delo, v okoliščinah, kakršne so. Ker so za vse enake,” je dodal.
Apel ministrstvu, da ne pozabijo na šport
Te dni ne sedi križem rok, ne razmišlja o posledicah, ki jih bo koronavirus pustil v vrhunskem in rekreativnem športu, ampak skuša komunicirati z vsemi vpletenimi, da bi se za vrhunski šport našlo razumevanje, ko gre za treniranje. Vsakomur je namreč jasno, da slovenska rekorderka v skoku ob palici Tina Šutej izjemno težko trenira doma, ko potrebuje posebne pogoje, da bi lahko skakala.
"Se povsem strinjam, da bi se moralo športnikom ne v prvem valu iskanja rešitev, ampak v drugem, morda tretjem, omogočiti, da bi lahko trenirali. Zavedamo se, da je varnost pred okužbo na prvem mestu, ampak glede na disciplino športnikov ne vidim težave, da ne bi mogli trenirati. Menim, da živimo v času, ko mora šport priti v prvi val vseh osrednjih novic. Na ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za izobraževanje in šport sem to idejo že naslovil," zaključuje prvi mož slovenske atletike, ki verjame, da bodo v tem času, ko koronavirus zavira razvoj, zares uspešni le tisti, ki bodo reagirali pravilno.
Dejstvo, da so olimpijske igre prestavljene, je zanj povsem razumljivo, še vedno pa verjame, da bi lahko prireditelji izpeljali evropsko prvenstvo. Da bi najboljši atleti na stari celini lahko vsaj delno vnovčili vrhunsko pripravljenost, ki so jo tempirali za Tokio.
Sicer pa bo o atletiki, natančneje o slovenskem državnem rekorderju na 400 metrov Luki Janežiču govora v športnem delu oddaje 24UR. Tudi sam si močno želi, da bi, če so olimpijske igre že odpovedali, odgovorni izpeljali evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo na sporedu konec avgusta v Parizu.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.