Paraolimpijski ogenj v Tokiu je ugasnjen, znova bo zagorel 2024 v Parizu

Na olimpijskem stadionu v Tokiu je ugasnil paraolimpijski ogenj. Spet ga bodo prižgali pred naslednjimi igrami, ki jih bo zaradi prestavljenih tokijskih že čez tri leta, namesto čez štiri, gostil Pariz.

Zaključna slovesnost je bila, kolikor je bilo mogoče zaradi strogih koronskih ukrepov v Tokiu, sproščena in barvita. Številni športniki so sicer že pred koncem zapustili paraolimpijsko vas, saj zaradi letošnjih pravil ne smejo ostati do konca, potem ko končajo tekmovanja.

V slovenski ekipi v Tokiu je od športnikov le še Tim Žnidaršič Svenšek. Mladi plavalec, ki je letos prvič nastopil na tako velikem tekmovanju, je bil tako tudi slovenski zastavonoša.

Na slovesnosti so predali zastavo Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) naslednjim gostiteljem Francozom, ob koncu prireditve, na kateri ni manjkalo umetniških in plesnih vložkov, pa so ugasnili paraolimpijski ogenj in tako simbolično končali 12-dnevno športno dogajanje v japonski prestolnici.

Slovenski športniki so igre končali z dvema medaljama, obe je osvojil strelec Franček Gorazd Tiršek. Poleg njega in Žnidaršiča Svenška so v Tokiu nastopili še drugi strelec Franc Pinter, atlet Henrik Plank, kolesar Anej Doplihar, lokostrelec Dejan Fabčič in namiznoteniški igralec Luka Trtnik.

Vodja slovenske reprezentance na igrah na Japonskem Boro Štrumbelj je bil tako lahko po skoraj treh tednih v Tokiu – večina udeležencev je sicer v paraolimpijski vasi zaradi letošnjih strogih pravil preživela manj časa – zadovoljen.

Po eni strani zaradi tekmovalnih uspehov, saj je Slovenija dobila dve medalji in s tem potrdila tiha pričakovanja pred igrami. Po drugi pa tudi zaradi nabiranja izkušenj. Skoraj za polovico udeležencev so bile igre prve v karieri in nedvomno bo letošnja izkušnja zelo pomembna stopnička na nadaljnji športni poti.

"Nismo naglas pričakovali teh medalj. Videli smo, da smo imeli prav, strelstvo je zelo izenačen šport in lahko vsak strel odloča. To je pokazal primer Italijana, ki je ves dan dobro streljal in potem enega zgrešil ter ostal brez medalje. Medaljo smo potihoma pričakovali, nikoli pa ne veš, ali se bo uresničilo. Dva takšna dosežka, to je res fantastično," se je vodja ekipe ozrl k največjima uspehoma na igrah.

Zaradi omejitev in zaščitnih ukrepov sicer ni bilo kakšne večje zabave ob medaljah, a je Štrumbelj pojasnil, da so vseeno imeli majhno proslavo v omejenem okolju v slovenskem nadstropju paraolimpijske vasi, s slovenskega veleposlaništva v Tokiu pa so dobitniku medalj in ekipi poslali tudi šampanjec in torto.

Še bolj kot medalje pa Štrumbelj na teh igrah izpostavlja mlade in njihovo nabiranje izkušenj. "Mladi športniki so navdušeni nad tem, kar so doživeli. Luka Trtnik in Anej Doplihar, še posebej na cestni preizkušnji, sta se res dobro izkazala. Lahko bi rekel, da so celo presegli pričakovanja. Tudi Tim Žnidaršič Svenšek se je dobro izkazal, če bi dosegel osebni rekord, bi bili izpolnjeni vsi cilji," je dejal o mlajšem delu ekipe.

A najbolj ga je navdušilo to, da so igre sploh bile. "Iskrene čestitke Japoncem. Uspelo jim je doseči tisto, kar so načrtovali zadnje leto dni. Spomnim se, ko je pred igrami prihajalo po 20, 30 sporočil o protokolih in nismo več vedeli, kako in kaj. A na koncu so imeli prav. Imeli smo nekaj primerov okužb, a se niso širile. Pokazalo se je, da je možno izvesti največja tekmovanja tudi v prihodnje, ob upoštevanju ukrepov."

"Uspelo nam je imeti varne igre. S tekmovalnega vidika so potekale nemoteno, protokoli niso zmotili tekmovalcev pri nastopih, celo več, dosegli so tudi svetovne rekorde. Parašportniki so pokazali, da je koronska situacija le delno vplivala na najboljše. Posledično se je to pokazalo tudi v boljših rezultatih," pa je o vplivu posebnih razmer na tekmovalne dosežke dejal vodja majhne slovenske odprave.

Vodja ekipe je še pojasnil, da je bilo kljub ukrepom v vasi čutiti večino starih vezi med športniki, le omejiti so morali pretesne stike, kot so rokovanje ali tesno druženje. A duh iger je ostal tudi v teh čudnih časih.