Paraolimpijci se nadejajo novih kolajn

Darko Đurić (rojen leta 1989) je plavalec, ki je prišel na svet brez nog in roke. Na voljo ima le svojo desnico, ki je njegov motor, ki ga žene k novim uspehom. Najprej je igral odbojko sede, potem se je zapisal plavanju, kjer žanje velike uspehe.  Leta 2012 je debitiral na paraolimpijskih igrah (4. na 200m prosto), letos pa napoveduje medaljo. Njegova paradna panoga je 100m prosto. S trenerjem Alenom Kramarjem (skupaj sodelujeta že dve leti) sta trdo vadila, na EP na Portugalskem pa je bil v svoji najboljši panogi srebrn. "S športom se ukvarjam od “malih nog”, ko sem z bratom in s prijatelji igral nogomet, košarko in še kaj drugega na lokalnih igriščih. Aktivno pa sem se začel ukvarjati leta 2005, ko sem zaigral za mladinsko reprezentanco v sedeči odbojki, plavanje pa sem začel trenirati leta 2007 v Plavalnem klubu Radovljica," Darko o svojih športnih začetkih.

Ančo sedmič

Prava starosta med paraolimpijci je 62-letni Franc Pinter Ančo (doma v Slovenski Bistrici), ki odhaja na svoje sedme igre! Dosedaj je osvojil že štiri kolajne (tri srebrne, eno bronasto). Paraplegik (zavoljo težke prometne nesreče leta 1977) bo nastopil v štirih paraolimpijskih disciplinah: R1 – zračna puška stoje, R3 – zračna puška leže, R6 – malo- kalibrska puška leže, R7 – malokalibrska puška trojni položaj. "Šport je moj način življenja. Od nastanka poškodbe leta 1977 se ukvarjam s športom. Preizkusil pa sem jih precej: atletiko, košarko, namizni tenis, kegljanje, šah, ribarjenje," še doda Ančo, čigar sin odločno stopa po očetovi strelski poti.

Damjan jo čaka

42-letni Damjan Pavlin (iz Krškega) je zavoljo delovne nesreče doživel amputacijo desne noge in leve roke, igre v Riu pa bodo zanj že četrte. Dosedaj je zabeležil kar štiri uvrstitve med deseterico (4. 2004, 4. 2008, 5. pa je bil v Pekingu in Londonu). V Riu se bo meril v kategorijah R4 –zračna puška stoje in R5 - zračna puška leže. Danes je Pavlin zaposlen v podjetju Elektro Celje d. d. kot telefonist – receptor, doma pa se ukvarja z vinogradništvom.

Debitantka Veselka

Na svoje prve igre odhaja 50-letna tetrapleginja Veselka Pevec, ki jo je ljubosumje nasilnega partnerja prikovalo na invalidski voziček. Smisel življenja je našla tudi v športu, odhod na igre pa so zagotovo dosedanji vrhunec njene športne poti. V minulih mesecih je imela precej težav z vidom, ki pa se je popravil po obisku specialističnega okulista v nemškem Hannovru. Svoje vrnile bo Veselka (prihaja iz kraja Videm – Dobrepolje) pokazala v kategorijah R4 – zračna puška stoje, R5 – zračna puška leže, zanj pa bo doma stiskala pesti hči, tudi nadarjena atletinja.

Jokal pred Pekingom

Ambiciozno v Rio de Janeiro potuje tudi 50-letni Franček Gorazd Tiršek Nani. Pred štirimi leti je osvojil srebrno medaljo v Londonu (to je bilo že 47. odličje slovenskih paraolimpijcev!). "V moji športni karieri je bilo najtežje, ko sem ostal doma in sem izpadel iz repa za nastop na POI v Pekingu. V tistem trenutku sem bil od žalosti in razočaranja tik pred prenehanjem športne kariere," se spominja Nani, kako mu je bilo hudo, ker je moral ostati doma. Tokrat potuje, forma je prava. Strelska ekipa je zadnji teden dni marljivo vadila v Ljubljani pod taktirko trenerskega dvojca Polona Sladič&Aleš Kosmač. Tiršek bo branil barve Slovenije z zračno puško stoje in leže.

Ovire v glavi

Prvič na igre odhaja tudi 33-letni kolesar Primož Jeralič (biva v Ivančni Gorici), ki je bil dober športnik že pred usodno smučarsko nesrečo na enem od slovenskih smučišč. Športu je ostal zvest, čeprav gre skozi življenje na invalidskem vozičku. "Ovire so v glavi," nam pravi kolesar, ki si je prvo tekmovalno kolo kupil s kreditom. Imel je smolo, letos aprila ga je zavoljo nepreviden voznice pristal v jarku, kolo pa je šlo v nič. Na srečo so ljudje okoli Primoža pokazali srce in mu pomagali kupiti novo kolo. Primožev trener Aleksej Dolinšek pravi, da je njegov varovanec izvrstno pripravljen na obračun s svetovno konkurenco v kronometru in cestni dirki.

Doktor interne medicine

Tako meni tudi trenerski dvojec Nina Mozetič&Jernej Župančič Regent, ki bdi nad kariero parakajakaša 38-letnega Dejana Fabčiča. Rodil se je brez obeh golenic, kar 20 operacij je prestal. Danes hodi, deluje in je ponosen oče dveh hčerk in skrben mož. Uspešno je končal študij medicine, danes dela kot zdravnik interne medicine. Odhaja na svoje druge igre. Leta 2008 je v plavanju v Pekingu nastopil v dveh finalih (6. mesto na 100 m prsno in 7. mesto na 100 m hrbtno). Ponosen pa je na 3. mesto na letošnjem evropskem prvenstvu, kjer je parakajakaško konkurenco vnovič opozoril nase.

Usodni križ