Mnogi kolesarji in ekipni direktorji so organizatorjem letošnjega Toura zamerili, da so za zaključek tretje etape izbrali zelo nevarne odseke cest v bližini bretanskega Pontvinyja. Deset kilometrov pred ciljem je v veliki gneči najprej padel Primož Roglič, ki je na levi strani cestišča "zapel" s Sonnyjem Colbrellijem, kmalu zatem pa je glavnino razredčil še en padec. Kolesarji so se nekoliko spuščali, na ozkem odseku, kjer je cesta zavila v levo, žal ni bilo prostora za vse.
Kolesarji so se po koncu tretje etape med seboj začeli dogovarjati o možnosti stavke v znak nestrinjanja z organizatorji. V zraku je bila celo odpoved četrte etape, a so na koncu sklenili kompromis. Dogovorili so se za enominutni protestni postanek na začetku etape, nato pa so prvih deset kilometrov prevozili v ležernem tempu, brez pravega tekmovanja. Do stavke v obliki odpovedi etape ni prišlo, ker so kljub vsemu želeli izkazati spoštovanje do Toura, kolesarstva, športa in pokroviteljev, poroča TV Slovenija.
Nekateri, med njimi tudi francoski sprinter Arnaud Demare, so v bolečinah obležali sredi asfalta, posledično pa kolesarji za njimi niso mogli nadaljevati lovljenja vodilnih. Čeprav se ni znašel na tleh, je zavoljo tega 26 sekund izgubil Tadej Pogačar, okrvavljenemu Primožu Rogliču pa je ta padec preprečil normalno lovljenje glavnine, zaradi česar je zaostal še nekoliko več, kot bi sicer.
Športni direktor Jubmo-Visme Frans Maassen je bil po koncu besen tudi zato, ker so organizatorji zavrnili prošnjo nekaterih ekip, da se zaradi zapletenega in nevarnega zaključka varno mejo (ko kolesarji tudi v primeru padca in posledičnega zaostanka ne izgubijo časa v skupnem seštevku, op. a.) s treh premakne na pet oziroma osem kilometrov.
'Dirke ne bi niti zaključili'
"Vse težje in težje je prirejati varne zaključke etap. Kar se tiče ponedeljkove preizkušnje, smo iz možnosti za cilj izključili kar štiri kraje (Lorient, Lanester, Hennebont in Plouay), ker so bili prenevarni," pa je na očitke odgovoril Thierry Gouvenou, nekdanji kolesarski profesionalec in odgovorni za določitev etap na dirki po Franciji.
52-letni domačin, ki je na Touru nastopil sedemkrat, je po poročanju L'Equipa dodal: "Nimamo več krajev, kjer ne bi bilo ne krožišč, ne prometnih otokov ne cestnih zoženj. Deset let nazaj je bilo na našem seznamu 1.110 nevarnih odsekov, danes jih je 2.300. Če bodo pravila še strožja, nam dirke ne bo uspelo dokončati."
Del krivde na kolesarjih in športnih direktorjih?
Številni strokovnjaki so sicer mnenja, da so za povečanje padcev v zadnjih kilometrih vsaj deloma krivi tudi kolesarji za skupni seštevek, ki s svojimi ekipami skušajo nadzirati potek etap, čeprav se na ravninskih pričakuje, da bodo pod nadzorom sprinterskih moštev. Matej Mohorič je denimo po tretji etapi na Twitterju zapisal, da so padci neizogibni, če je že v prvem tednu toliko na kocki, tako za sprinterje kot kandidate v skupnem seštevku.
V torkovi izdaji športnega dnevnika L'Equipe je moč prebrati tudi izjavo nekdanjega profesionalca Jeana-Reneja Bernaudeauja, ki je krivdo prevalil še na športne direktorje ekip. "Deset let nazaj se ni nihče zoperstavil sprinterjem v takšnih zaključkih. Danes pa vsi direktorji ekip svojim kolesarjem za zadnje kilometre dajo ista navodila. Ozke ceste so bile od vedno prisotne."
"Napetost na čelu dirke ni bila še nikoli tako visoka kot danes. Nekatere kolesarje praktično usmerjajo prek slušalk. V uho prejmejo toliko informacij, da bi lahko vozili z zaprtimi očmi," je še pojasnil.
Kolesarji vračajo udarec
Tim Declerq, predstavnik Deceuninck-QuickStep, je po etapi razkril, da so kolesarji prosili organizatorje, naj se varna meja, v kateri so zaostanki nevtralizirani, premakne celo na osem kilometrov, saj bi karavano tako zavarovali pred tehnično zapletenim spustom. Odgovora na prošnjo niso dobili.
"Mislim, da se je tole dalo predvideti. Vedeli smo, kako ozka je cesta v zaključku, zato smo prosili, naj se varno mejo podaljša na osem kilometrov. Veliko odsekov je bilo, kjer bi lahko prišlo do padca," je povedal Declerq in nadaljeval: "Logično, da si najboljši ne morejo privoščiti izgube 15 ali 20 sekund in si zato želijo biti v ospredju. S podaljšano varno mejo bi bil zaključek manj stresen. Tako pa si vsi želijo biti med prvimi 20 kolesarji, kjer pa je žal prostora zgolj za 20 dirkačev."
32-letnik z zanimivim vzdevkom "El Tractor" upa, da se bo svetovna kolesarska zveza (UCI) iz tega nekaj naučila in zato v prihodnje tovrstnih napak ne bo ponavljala. "Lani sem postal oče, to je nekaj, kar imam v mislih ob tako zapletenih sprintih. Nihče si ne želi končati na tleh."
Prekaljeni sprinter Andre Greipel, ki vozi svojo 11. dirko po Franciji, pa je na Twitterju zapisal: "Kdor koli je oblikoval to etapo, bi moral najprej poskušati 180 kolesarjev stlačiti na pet metrov široko cesto. Seveda, mi smo tisti, ki na koncu 'naredimo' dirko, a po drugi strani imamo želje, ki se jih ne upošteva."
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.