'Olimpijske igre v Parizu so bile najlepši možen zaključek izjemne poti'

Ana Gros je tako po 17 letih slovenski ženski rokometni reprezentanci pomahala v slovo. V daljšem zapisu na priljubljenem družbenem omrežju Instagram je 33-letna Velenjčanka izlila dušo in se zahvalila vsem, ki so ji na tej dolgi in bogati reprezentančni poti pomagali uresničiti največje sanje.

Grosova se je po izjemno uspešni (mednarodni) klubski karieri letos poleti vrnila domov, da bi v dresu Krima, katerega tekme v elitni Ligi prvakinj prenašamo na Kanalu A in VOYO, zaključila kariero in morda še enkrat visoko v zrak dvignila najdragocenejšo lovoriko v klubskem rokometu.

"Že pri rosnih 16 letih so se mi uresničile sanje, ko sem si prvič nadela dres slovenske reprezentance. Nisem si upala niti pomisliti, da bom od tega trenutka dalje v naslednjih 17 letih izkusila toliko nepozabnih trenutkov in tekem. Kot sem že ničkolikokrat dejala, najlepše trenutke in najbolj iskrena čustva izkusiš v dresu z državnim grbom na prsih. Težko je opisati z besedami, kako ponosna in hvaležna sem za prav vsak trenutek, ki sem ga doživela s slovensko izbrano vrsto. Pet evropskih prvenstev, med katerimi je najbolj nepozaben tisti iz leta 2022 pred domačimi navijači in družinami, štiri svetovna prvenstva in za češnjo na vrhu torte še letošnji nastop na olimpijskih igrah v Parizu ... Na tej poti ni bilo lahko, doživele smo nekaj zelo bolečih porazov, a tudi zelo lepih in nepozabnih zmag. Toda na koncu ne štejejo zmage, niti porazi, ampak predvsem (prijateljske) vezi, ki so se stkale v teh 17 letih igranja za Slovenijo. Ob tej posebni priložnosti bi se zahvalila vsem selektorjem, fizioterapevtom in ostalim članom različnih podpornih služb, ki so nam v vseh teh letih stali ob strani in pomagali soustvarjati to prav posebno reprezentančno zgodbo. Hvala vam, da ste mi dopustili, da sem bila zadnjih sedem let tudi vaša kapetanka. Bilo mi je v veliko čast in ponos. Vedno sem želela biti najboljša različica sebe, ne glede na napake, ki sem jih delala. A vse v želji, da naši Sloveniji prinesem veselje in zadovoljstvo. Zelo težko je reči zbogom. Ampak to delam z olajšanjem v srcu, zavedajoč se dejstva, da sem na vsakem treningu in tekmi dala vse od sebe za reprezentančni dres. Na neki točki pa sem preprosto morala potegniti črto in menim, da ni boljšega trenutka, kot je bil nastop na olimpijskih igrah v Parizu. Hvala še enkrat Rokometni zvezi Slovenije, vsem reprezentančnim soigralkam in ostalemu osebju ... Bila je to nora vožnja z vso ljubeznijo za mojo malo in prečudovito Slovenijo. Vselej v mojem srcu!"