Marčič predstavil 'domači' trening in izpostavil: Vse skupaj spominja na vzdržljivostni reli

Toda po drugi strani so te razmere za njih tudi najbolj domače, saj so zelo podobne tistim na terenskih vzdržljivostnih relijih, kot je Dakar. Vsi skupaj smo zdaj v precej tujih in neznanih razmerah brez jasnega zavedanja, kam nas to pelje, situacija traja zelo dolgo in pot, na kateri smo, je precej grbinasta in milo rečeno neprijetna. Najkrajša in najlažja razdalja do cilja se pri tem velikokrat izkaže za najmanj varno.  

Simon Marčič, ki je letos kot edini slovenski predstavnik v Savdski Arabiji dirkal na svojem šestem reliju Dakar, se strinja: "Potrebna je dobra strategija, potrpljenje z dolgoročno motivacijo in pozitivnim razmišljanjem. Na večtedenski deset tisoč kilometrov dolgi dirki – tako kot v teh težkih vsakdanjih okoliščinah – ne smeš razmišljati, koliko je še do konca in kaj se lahko slabega zgodi, saj te to demotivira. Napreduješ dan za dnem in skušaš biti zadovoljen z majhnimi stvarmi  – na primer, da vsak dan končaš cel in zdrav."

Motivacije Simonu očitno ne manjka in dolgih pripravljalnih obdobij je tudi navajen, saj je njegova glavna dirka enkrat na leto. Reli Dakar ostaja na programu januarja prihodnje leto, res pa je odpovedanih nekaj manjših dirk, ki se jih je želel udeležiti letos spomladi. Ker v tem času ne more na motocikel, je še bolj motiviran, da to nadomesti s treningom doma. Še več, pravi, da so letošnje razmere za trening celo boljše kot marsikatero leto, ko se je z dirke vrnil močno poškodovan. "To, da smo v karanteni, za dirkače niti ni tako nenavaden občutek, saj smo navajeni težjih poškodb, pri katerih okrevanje traja tedne in mesece, ko si zaprt doma ali celo prikovan na posteljo. Zato je to s stališča treninga vsekakor bolje, saj lahko delaš v domačem okolju mnoge vaje, ki jih poškodovan ali med okrevanjem ne moreš,"  je obrazložil Marčič, nato pa izpostavil enega ključnih problemov treninga doma.

"Si pa seveda omejen s prostorom, zato moraš biti pri vajah bolj domiseln. Manj je vzdržljivostnega kardiotreninga, zato pa več tistega za maksimalno moč. Poleg vaj za mišice ramenskega obroča delam ogromno poskokov, pri katerih ne le krepim nožne mišice, ki so na terenskih dirkah še kako pomembne, saj večino časa na motociklu stojimo, ampak tudi simuliram stanje visokega srčnega utripa, ki med dirko lahko presega 180 udarcev na minuto. Druga pomembna stvar, ki jo lahko delamo na majhnem prostoru, pa so vaje za ravnotežje. To je na motociklu zelo pomembno, saj s tem povečaš dejavnik varnosti in obvladovanja motocikla ne glede na to, kaj se dogaja, ko z veliko hitrostjo drviš po neznanem terenu,"  nam je zaupal Marčič. Ker je motošport vrtoglavo drag, gospodarstvo pa v stagniranju, je dodatna težava tudi pokrivanje finančnih vložkov za startnine. Projekt Dakar se na primer meri v deset tisočih evrih, a Simon ostaja pozitiven kljub napovedim o skoraj desetodstotnem padcu gospodarske rasti v letošnjem letu.

"Seveda še ni mogoče napovedati, kako bo s posameznimi sponzorji, a za zdaj vsi ostajajo z mano. Tako da ostajam pozitiven. Pri naših dirkah velja, da težje, kot so, večji izziv nam predstavljajo in bolj smo motivirani, da se z njim spopademo. Pri tem skušamo poiskati pozitivne plati in se zavedati, da se v vsaki krizi pojavi neka priložnost. Menim, da bodo na letošnjem Dakarju razmerja moči morda bolj izenačena, saj bogata tovarniška moštva ne morejo trenirati in testirati v puščavah po svetu in imajo tudi manjše proračune za razvoj dirkalnikov. Tudi približna trasa bo letos znana veliko pozneje, saj je organizator trenutno ne more sestavljati, in tisti, ki si finančno to lahko privoščijo, ne bodo mogli trenirati na tamkajšnjih območjih. Tako da sem kljub vsem razmeram za prihajajoči Dakar še bolj motiviran in predvsem komaj čakam, da spet zajaham motor," je zaključil Marčič.