Novak Đoković: Vedno v središču pozornosti in nenehni bitki za priljubljenost

Beograjčan velja za enega najbolj premetenih in agilnih igralcev, ki so kadar koli stopili na teniško igrišče, s skorajda panterskimi sposobnostmi lovljenja nasprotnikove žogice. To sam pripisuje svojemu življenjskemu slogu, ki med drugim vključuje rastlinsko prehrano brez glutena in redno izvajanje joge.

Ni mu usojeno biti tako popularen kot ostala člana velike trojice

A njegove izjemne dosežke na igriščih so večkrat zasenčile "neizsiljene napake" pri njegovih odločitvah. Nazadnje pri iskanju načina, kako v Avstralijo, eno najbolj zaprtih držav v času pandemije covida-19, vstopiti kot necepljena oseba. Kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, gre pri tem za najnovejši udarec za teniškega igralca, ki mu tako rekoč ni usojeno, da bi bil tako priljubljen kot njegova največja tekmeca in ljubljenca teniških občinstev, Roger Federer in Rafael Nadal.

Pri Srbu na površje pogosto privre goreč temperament, ki mu prepreči, da bi dosegel vse, česar je sposoben. Neslaven trenutek na odprtem prvenstvu ZDA leta 2020, ko si je prislužil izključitev s turnirja, ker je v izbruhu jeze med osmino finala udaril žogico, ta pa je linijsko sodnico zadela v grlo, po prepričanju AFP zrcali boj z lastnimi demoni, ki so ga že večkrat preganjali pred očmi javnosti.

Med take dogodke spada tudi odločitev o organizaciji serije ekshibicijskih turnirjev v domači regiji v času prvega vala pandemije. Ta je bila ob pogostem kršenju ukrepov za zajezitev virusa odpovedana po izbruhu okužb med igralci in njihovim strokovnim osebjem. Med okuženimi je bil tudi Novak Đoković.

Že aprila 2020, dolgo pred iznajdbo cepiva proti covidu-19, je sprožil polemike z izjavo, da nasprotuje cepljenju. Kasneje je glede tega pojasnil, da ni strokovnjak na tem področju in da bo "ostal odprt za različne predloge", a da ob tem želi "obdržati možnost, da se sam odločim, kaj je najboljše za moje telo".

Ob tem pa nekateri njegov značaj preprosto razumejo kot večno bitko za priljubljenost. To je v zadnjih dneh povzel tenisačev nekdanji trener in šestkratni zmagovalec turnirjev za veliki slam, Nemec Boris Becker. "Ne moreš prisiliti ljudi, da te imajo radi, kar se malce dogaja. Je odličen športnik s pravim odnosom in značajem, morda pa ima nekoliko drugačen pogled na življenje. Ima drugačen pogled na to, kaj je, kaj pije in kako spi. Na tej točki ga ni mogoče kritizirati. Ravno zato je tako uspešen, ampak hkrati ni vsem všeč. To razumem," je povedal.

Poduhovljen in strasten človek, ki bi rad bil koristen

Srb svoje odločitve in obnašanje, tudi takrat, ko se njegov poskus javno izjalovi, pogosto pojasnjuje z "dobrimi nameni". S temi besedami se je opravičil po neslavnem propadu jadranske teniške turneje in tudi po tistem, ko so njegove zahteve po prijaznejših karantenskih pravilih za tenisače pred lanskim OP Avstralije sprožile kritike o sebičnosti in nehvaležnosti, še piše BBC.

Prav dober namen pa je osnova delovanja njegove ustanove, ki gradi šole in podpira usposabljanje učiteljev v rodni Srbiji, da bi otrokom iz revnih okolij omogočila učenje in igranje v varnem, ustvarjalnem in spodbudnem okolju. Pri tem ga žene lastno odraščanje v času Natovih napadov na Srbijo konec prejšnjega stoletja.

Domovina ima osrednjo vlogo v njegovem delovanju in pri svojih odločitvah postavlja igranje za reprezentanco med prioritete. Sicer pa nikoli ne zamudi priložnosti, da bi kateremu od otrok v občinstvu podaril lopar ali mu namenil spodbudno besedo ali dve.

Pri vsem tem pa gre še za izjemno poduhovljenega človeka, ki vadi jogo in meditira ter se drži stroge veganske diete in drugih načinov iskanja konkurenčne prednosti, zaradi česar je pogosto napačno razumljen.

Dirka za teniške rekorde

O Đokovićevi odličnosti na teniškem igrišču ni dvoma. Gre za teniškega igralca, ki je v času igranja postavil nove meje gibanja po igrišču in vračanja nasprotnikovega udarca ter se mnogokrat v karieri pobral po padcih – tako dobesedno kot tudi v prenesenem pomenu.

Pred štirimi leti je bila njegova kariera na psu. Težave z zdravjem po operaciji komolca so privedle do največjega padca v formi po njegovem vzpou med najboljše na svetu. Prvič po 12 letih je izpadel iz prvih 20 na svetovni lestvici.

Kot je leta 2018 dejal, je po dveh letih zaigral brez bolečin, po podpovprečnih nastopih na OP Avstralije (četrti krog) in OP Francije (četrtfinale) pa je na Wimbledonu nastopil kot 12. nosilec. Kljub temu se je z značilnim metodičnim pristopom pobral, sledil pa je četrti naslov na sveti travi. Uspeh je ponovil leto kasneje z zmago nad Federerjem v enem najbolj epskih dvobojev v zgodovini.

V medsebojnih dvobojih boljši od Federerja in Nadala

Takrat se je dirka za največ zmag na grand slamih po mnenju številnih teniških navdušencev začela prevešati k Srbu in tudi Špancu Rafaelu Nadalu, ki sta v zadnjih letih izenačila Švicarjev rekord.

Srb je v tem času postal prvi teniški igralec, ki je z nagradami zaslužil več kot 150 milijonov dolarjev (132 milijonov evrov). Konec leta 2020 je prehitel Američana Peta Samprasa in postal igralec z najdaljšim stažem na vrhu svetovne teniške lestvice – danes je na vrhu skupno že 350 tednov.

Na turneji ATP je osvojil 86 turnirjev, v medsebojnih dvobojih pa je boljši tako od Nadala (30:28) kot od Rogerja Federerja (27:23). Leta 2011 je bil blizu svojega prvega osvojenega koledarskega grand slama – zaporednih zmag na vseh štirih turnirjih velike četverice – a mu je to preprečil poraz proti Federerju v polfinalu OP Francije. Lani je bil celo v igri za zlati slam, a je najprej izgubil v finalu olimpijskih iger, nato pa še v finalu OP ZDA.

Turnir v Parizu je bil tudi zadnji izmed velikih štirih, ki ga je dodal svoji zbirki zmag. To mu je po treh bolečih porazih končno uspelo leta 2016. Danes je pri devetih zmagah na OP Avstralije, šestih v Wimbledonu, treh na OP ZDA in dveh na Rolandu Garrosu.

Na letošnjem OP Avstralije želi tako loviti rekordno, deseto zmago v Melbournu in 21. na turnirjih za grand slam. Zaplet z vstopom v Avstralijo mu utegne pri tem dati le še dodaten zagon.