Michael Norman je poseben športni lik. Posebna zgodba, če želite, vselej dobra, na meji takšnih in drugačnih rekordov; atletskih, natančneje sprinterskih, da ne bo pomote.
A do zdaj omenjena zgodba še ni bila podprta s tem, kar vrhunskim športnikom največ pomeni - medaljami. Na slednje Norman še čaka, kot potrditev zunajserijskega talenta, ki ga mnogi strokovnjaki in analitiki enačijo s talentom legendarnega jamajškega sprinterja Usaina Bolta. Atletika ima v tem trenutku potencialno morda največjega zvezdnika prav v Michaelu Normanu, saj kot vemo, je bil sprint vselej prava posebnost kraljice športov. Sicer pa gre za 22-letnika iz San Diega, svoj čas najhitrejšega mladinskega sprinterja na 200 metrov in člana zlate mladinske ameriške štafete na 4x100 metrov. Lani je, denimo, pred odhodom na zaključek sezone v Doho odtekel sijajnih 43,45 sekunde na 400 metrov, kar je bil odličen obet za morebitne nove rekorde. A tudi takšnemu talentu se je v tretji polfinalni skupini na 400 metrov zalomilo, saj je končal na zanj skromnem 7. mestu in posledično ostal praznih rok. To je bila tedaj zgodba dneva, saj so vsi pričakovali nov čudež v režiji nadarjenega Normana; nekateri so bili tako razočarani, kot na primer legendarni ameriški sprinter Michael Johnson, da niso mogli verjeti svojim očem, kaj se je pravzaprav zgodilo.
"Šokiran sem, nič mi ni jasno," je med drugim izjavil Johnson, medtem ko je nekoč sijajni sprinter iz Trinidada in Tobaga Ato Boldon (štirikratni dobitnik olimpijskega odličja), danes pa komentator NBC-ja, izjavil: "Ta tip (Michael Norman, op. p.) ni normalen. On je fantastičen, saj je skorajda neverjetno, da lahko nekdo sezono odpre z rezultatom 43,45 na 400 metrov. Ne glede na ta spodrsljaj v Dohi govorimo o prihodnosti, svetli prihodnosti svetovne atletike. Nekakšnemu naravnemu nasledniku Usaina Bolta." Danes se sicer krešejo mnenja o tem, katera od navedenih tekaških disciplin najbolj ustreza Michaelu Normanu. Nekateri (kot na primer Carl Lewis, op. p.) so prepričani, da bi moral vztrajati na 400 metrov, spet drugi ga bolj vidijo na krajših razdaljah, kot sta 100 in 200 metrov. Po lanskem spodrsljaju v Dohi je tudi sam razmišljal o vrnitvi na 100 metrov. "Za mano je več kot 330 dni napornih treningov, tekem in potovanj. Morda pa mi telo sporoča, da moram biti previdnejši pri načrtovanju sezone. O tem, kje se vidim v nadaljevanju kariere, bom še temeljito razmislil. Možnosti je kar nekaj, morda pa nadaljujem s 100-tko," je po vrnitvi iz Katarja razpredal Norman.
Trener ga kliče 'Ferrari', japonska mati
Normanov trenerski štab sestavljata znameniti Quinncey Watts in trenerka Caryl Smith Gilbert, ki jima povsem zaupa. "Tudi ko me je v Houston skušal zvabiti legendarni Carl Lewis, sem ostal miren in neomajen v odločitvi, da nadaljujem z njima v Južni Kaliforniji. Dala sta in mi še vedno dajeta ogromno. Imata bogate izkušnje, ki jih s pridom prenašata name. Trener Watts me kliče kar 'Ferrari' (smeh) zaradi moje hitrosti, kajpak. Mnogi me primerjajo z Boltom, Johnsonom in Waydejem van Niekerkom. Naš skupni imenovalec je tudi to, da nikomur pred 21. letom starosti ni uspelo osvojiti zlate medalje na katerem od največjih tekmovanj. Le Usainu Boltu je to uspelo, medtem ko sta Johnson in Van Niekerku uspela pri 23. Jaz imam še vsaj leto dni časa (smeh)," je pred časom govoril Norman, trener Watts pa dodal: "Tudi če mu pred 23. letom ne uspe osvojiti zlata, ima pred seboj zelo svetlo prihodnost. Njegov največji cilj so olimpijske igre v Tokiu, ne le s športnega, ampak tudi zasebnega vidika, saj je Michaelova mama Japonka (Nobue Saito, op. p.). Na Japonsko se bo med drugim odpravil z željo po izpopolnjevanju tamkajšnjega jezika, da bi z rojaki lahko lažje komuniciral. Je zagotovo poseben človek z izjemnim talentom."
Želi postati televizijski reporter
Norman v intervjujih nemalokrat poudari, da je atletika zanj samo odlična zabava, ki pa se vse bolj spreminja v posel, ki ga zanima zgolj zlato in nič drugega.
"Sam se nikoli nisem obremenjeval s kolajnami. Drži, da so te odsev vašega dela, odrekanja, vložene energije in truda, toda niso vse v življenju športnika. Kljub svoji mladosti razmišljam tudi o tem, kaj bom počel po koncu športne poti. Želel bi postati televizijski reporter, morda voditelj kakšne dobre oddaje, ta ideja me zelo privlači. Skratka, lepo bi bilo ostati v športu tudi po koncu kariere. Ko vidim, kako nekdanji vrhunski atleti uživajo v komentiranju, si to želim nekoč preizkusiti tudi sam," še dodaja po mnenju mnogih naslednik legendarnega Bolta.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.