Zbor slovenske moške rokometne reprezentance je bil stresen kot že dolgo ne. Nasmeški na obrazih niso bili tako zelo prešerni kot v preteklosti. Kako ne, ko pa je Slovenija izgubila identiteto na evropski in svetovni sceni, nenamerno naredila dva koraka nazaj. A časa se ne da zavrteti nazaj, potreben je temeljit razmislek, kako naprej. To je strokovni štab v sestavi Uroš Zorman – Luka Žvižej – Gorazd Škof skušal prenesti na igralce oz. bo še skušal.
Kvalifikacije za evropsko prvenstvo so primeren poligon, da rezultatsko spiralo obrnejo navzgor. Da bi slovenska izbrana vrsta polnila dvorane, ob glasni podpori s tribun pa dokazala, da so pred zasedbo, ki premore igralce zvezdniških evropskih klubov (Barcelona, Pick Szeged, Rhein-Neckar Löwen, THW Kiel ...), lepši časi.
Kvalifikacije za svetovno prvenstvo so bile neuspešne, a je bila izbrana vrsta in krovna organizacija s posebnim povabilom nagrajena za zasluge iz preteklosti. 'Dobitnih srečk' bo vse manj, edino merilo bo igrišče in tega se reprezentanti dobro zavedajo. Tudi strokovni štab. Zato nervoza, ki smo ji bili priča v tokrat rokometnem taboru, ni nič nepričakovanega.
Tudi nihanja v igri, saj Zormanova taktika ni primerljiva s tistim, kar fantje v slovenskih dresih igrajo v klubih. A pomembno je, da imajo po tekmi in prepričljivi zmagi nad Bosno in Hercegovino, ki se je prvič predstavila s hrvaško legendo Irfanom Smajlagićem - Pipetom na klopi, dve točki in ogromno video posnetkov za analizo napak. Ko je semafor v mariborski športni dvorani kazal 11:4, Slovenci pa so imeli kompaktno obrambo in raznovrsten napad, so redki v dvorani pomislili, da se lahko zgodi tolikšen padec v igri, kot se je.
Ko se bo to zgodilo v tesnem obračunu, kar je lahko že reprezentanca Kosova, ki proti Sloveniji v Prištini nima česa izgubiti, bo vsak zapravljen napad lahko usoden. Ko ladja tone, pa bo do izraza morala priti kakovost posameznikov. Slovenija jo premore kot prostor za napredek. In do svetovnega prvenstva bo potrebno narediti 5 korakov naprej. Predvsem pa najti rešitve v napadu. Razmišljati o tem, da Blaž Janc, kot pri 11-kratnih zmagovalcih lige prvakov iz Barcelone, zaigra na desnem zunanjem, da hitrost postane zaščitni znak izbrane vrste.
Tudi za ceno kakšne izgubljene žoge več, da Slovenija dokonča delo hitreje kot proti BiH, ki ni naivna reprezentanca, kar je tudi dokazala. Kljub dejstvu, da ni zaigrala v popolni zasedbi, da v štajersko prestolnico zaradi poškodbe ni bilo enega najboljših vratarjev v Evropi Benjamina Burića, da je manjkal njegov brat dvojček Senjamin in še kdo, ki si kruh služi v močnih evropskih ligah.
Blagi ni bil nič blag
Slovenija je dobro igro uspela razviti zaradi dobre obrambe, ki sta ji poveljevala Blaž Blagotinšek in Nik Heningman, njuno moč so tekmeci hitro občutili, z iznajdljivostjo so jima sledili še reprezentančni kolegi in dokler je trajalo, je Slovenija letela po igrišču. Blagi in Heningman sta bila na ravni Mirsada Terzića, ko je govora o surovi moči. Nista hranila moči, ampak udarjala in zaustavljala z vso močjo.
V napadu pa je blestel v prvi vrsti Aleks Vlah, trenutno najboljši strelec lige prvakov, ki je imel odgovor na praktično vse poizkuse obrambe BiH. Bilo je veliko pozitivnega, a tudi dovolj stvari, ki jih je potrebno popraviti, da bi na svetovnem prvenstvu gledali Slovenijo, sposobno narediti prvi korak proti postopni vrnitvi med najboljše reprezentance, kamor sodi. Zorman in ekipa, srečno!
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.