Padci, ki so zaznamovali zgodovino Toura: od nepozornih policistov in psov do tragičnih smrti

Če ne štejemo nesreč na letošnjem Tour de Franceu, ki jih je bilo že kar nekaj, je močno odmeval lanski dvoboj Marka Cavendisha in Petra Sagana. Dva kontroverzna dirkača sta se v četrti etapi pomerila v zadnjih metrih: Britanec se je želel tik ob ogradi prikrasti pred Slovaka, ki pa mu je zaprl pot s komolcem in sledil je grozovit padec.

Sagana so sprva označili za krivca, a po večkratnih ogledih počasnih posnetkov nekateri še vedno menijo, da je Cavendish padel, še preden ga je Slovak zadel, tekmeca pa bojda sploh ni želel udariti, temveč je želel le ujeti ravnotežje. Vodstvo dirke je Sagana suspendiralo, a odločitev ni navdušila vseh v karavani in vnovič dokazala, da pri padcih ni vedno vse črno ali belo.

Tu je še nekaj padcev, ki so se tako ali drugače za večno vtisnili v spomin kolesarskih navdušencev na francoski pentlji: 

Leto 1960: Roger Riviere
V gorskih etapah, sploh med spusti, kolesarji vedno tvegajo hude poškodbe, saj hitrosti nemalokrat zlahka presežejo sto km/h, tekmovalci pa razen čelad praktično ne nosijo resne zaščite. Roger Riviere je med spustom leta 1960, ko je nosil rumeno majico, v lovu na rivala Gustava Nencinija zadel v zid in izginil z vidika. Na srečo je poletel "le" 20 metrov v globino in preživel, v spomin pa sta mu ostali zgolj zlomljeni vretenci.

Leto 1994: skupinski padec pri Armentieresu
Na prvi cestni etapi leta 1994 je eden od policistov naredil veliko neumnost in stopil na pot pelotonu, vse za to, da bi dobil dobro fotografijo. Nanj je naletel Belgijec Willfried Nelissen, a veliko huje jo je odnesel domačin Laurent Jalabert, ki si je grdo poškodoval obraz. Kljub temu, da je Jalabert v naslednjih letih nanizal nekaj uspehov in si nadel tako zeleno kot pikčasto majico, je priznal, da si strahu pred podobnimi padci zaradi dogodkov iz leta 1994 nikoli ni izbil iz glave.

Leto 1995: Fabio Casartelli
Tragedija iz leta 1995 je močno zaznamovala novejšo zgodovino Toura. Italijanski kolesar se je skupaj s še nekaterimi kolegi ponesrečil pri spustu z gorskega prelaza Col de Portet d'Aspe. 24-letni olimpijski prvak je z glavo udaril v ograjo, svet pa so obkrožile podobe okrvavljenega Italijana, ki je nepremično ležal na cesti. S helikopterjem so ga prepeljali v bolnišnico, a je padel v komo in še istega dne preminil.

Tisto dirko je na koncu dobil njegov moštveni kolega pri Motoroli Lance Armstrong, ki je tako prvič v karieri slavil skupno zmago na Touru, posvetil pa jo je ravno Casartelliju. Phillip Gilbert je na letošnji dirki prek ograje padel le streljaj od spomenika, ki so ga na kraju nesreče postavili Casartelliju. Gilbert je po padcu v jarek vstal in se s pomočjo ljudi ob progi vrnil na cesto ter končal etapo, nato pa se predčasno poslovil od Toura zaradi huje poškodovane pogačice, a je od padca do cilja kljub temu prekolesaril 60 kilometrov.

Leto 2007: Sandy Casar
Eden redkih padcev, ob katerih se lahko tudi malce nasmejimo: Sandyju Casarju je leta 2007 pot prečkal pes. Oba sta jo odnesla brez resnejših posledic, Casarju pa trk ni preprečil etapne zmage.

Leto 2008: John-Lee Augustyn
Med spustom z gore Cime de la Bonette, na najvišje ležeči cesti v Evropi, je John-Lee Augustyn precenil svoje zmožnosti oziroma zmožnosti svojega kolesa v enem od ovinkov in se več deset metrov kotalil po strmem, kamnitem pobočju. Na vseh štirih se je priplazil nazaj do ceste, a brez kolesa, ki je končalo neznano kje. A kljub temu je Augustyn hitro sedel na novo kolo in etapo zaključil z vsega petimi minutami zaostanka za najboljšimi.

Leto 2011: Johnny Hoogerland
V tem primeru ne gre za človeško napako kolesarja, temveč enega od spremljevalcev. Na Touru leta 2011 je bil Nizozemec Johnny Hoogerland v skupini ubežnikov, ko ga je zadel avtomobil organizatorjev. Hoogerland je nato trčil v Juana Antonia Flecho, Španec pa je imel to smolo, da ga je ustavila šele bodeča žica. 

Leto 2014: Mark Cavendish
Britanski šampion Cavendish je želel pred domačimi gledalci, prve etape Toura so namreč obiskale Otok, slaviti sladko etapno zmago, toda po dvoboju z Avstralcem Simonom Gerransom v Harrogatu je Cavendish Tour končal z zlomljeno ključnico. Po večminutnem ležanju na tleh je uspel pripeljati skozi cilj ob aplavzu članov kraljeve družine, princev Williama in Harryja. 

Leto 2016: Richie Porte
Avstralec Richie Porte, ki mu padci niso tuji, se je v vetrovni 12. etapi med vzponom na goro Mont Ventoux zapletel v "dvoboj" z motociklom TV-prenosa in treščil na tla. Vodilni Chris Froome je bil takoj za svojim tekmecem in jo tudi sam skupil, nato pa poskrbel za enega najbolj nepozabnih kadrov v zgodovini dirk, ko se je po cesti navkreber podal kar v teku.

Leto 2017: Richie Porte
Lansko dirko je prav tako zaznamoval padec Porta, ki je na eni od ključnih etap v Pirenejih grdo padel. Šlo je, seveda, za spust, Porte pa je moral odstopiti zaradi zloma ključnice in poškodb medenice, medtem ko je z njim na trdi asfaltni podlagi končal tudi Dan Martin.