Marčič: Neverjetno, kaj telo prenese!

Slovenski motorist Simon Marčič bi po padcu na začetku druge etape, ki je veljala za eno najbolj zahtevnih na letošnjem reliju Dakar, z lahkoto vrgel puško v koruzo in predčasno zaključil svoj nastop. Zaradi poškodovanega motorja in hudih bolečin po telesu je bil prisiljen izpustiti preostanek druge, 48-urne, in tudi tretje etape. Ta čas je izkoristil za regeneracijo in tudi popravilo načetega motorja. Čeprav v bolečinah se je miselno pripravil na boj z naravo Savdske Arabije in samim s seboj.

Stisnil je zobe in se podal na štart četrte preizkušnje od Al Henakijaha do Alule, kjer ga je čakalo 588 kilometrov, od tega kar 415 kilometrov hitrostnih preizkušenj. "Bilo je zelo boleče zame. Enostavno nisem mogel razviti neke hitrosti, ker nisem mogel ne stati, prav tako ne sedeti. Bilo je res težko tudi, ker je bil prvi del etape zelo skalnat. Hitro so me ujeli avtomobilisti, nato kamionisti, na koncu pa še tema. Zadnjih 40 kilometrov sem vozil v temi. Takrat hitrost zelo zelo hitro pade in tako sem za te kilometre potreboval skoraj eno uro," je, kot piše v uradnem sporočilu za javnost, povedal 42-letni veteran relija Dakar, ki kljub tem težavam niti malo ne razmišlja, da bi predčasno končal.

Utrujenost terjala svoj davek, vendar Marčič se ne da
Če je bila za Marčiča četrta etapa izjemno zahtevna zaradi bolečin ob vsaki vibraciji, ko motor zapelje čez skalo ali luknjo, pa je bila peta poglavje zase.

Preizkušnjo od Alula do Haila, ki je znašala 492 kilometrov, je v svoji kategoriji Original by Motul končal na 17. mestu. Rezultat že nekaj dni v ospredju njegovega premagovanja zahtevnih terenov, saj je vsak prevožen kilometer podarjen. Predvsem, ker je utrujenost iz dneva v dan večja, bolečine po hudem padcu pa niso manjše, ampak večje in za vožnjo z motorjem zelo neprimerne.

"Srečen sem, da sem v cilju in da imamo v petek dan počitka. Malo sem se uspel prilagoditi na bolečine, za nekaj odstotkov je bolje, ampak res minimalno. Sploh nisem vedel do zdaj, da ima telo toliko mišic, sploh teh stranskih. Boli me vse, ampak res vse na telesu. Nisem mogel sedeti, ker se bojim, moral sem stati. Ker sem moral stati, sem utrudil stegenske mišice. Nato začneš bolj uporabljati roke za držanje motorja in nato utrudiš še roke in takrat nimaš več pravega ravnotežja. Veseli me, da sem v cilj prišel, ko je bil še dan. Predvsem pa, da sem se sestavil z včeraj na danes, to je res čudež in nekaj neverjetnega. Človeško telo je konec dneva res neverjetno. Z rezultatom seveda nisem zadovoljen, sem pa s tem, da sem šel kljub vsem tem poškodbam naprej in da sem odpeljal ta maraton," je v sporočilu za javnost vidno izmučen povedal Marčič, ki v skupnem seštevku med motoristi zaseda 92. mesto.

Petek je za udeležence relija Dakar rezerviran za počitek. Za Simona Marčiča bo počitek potekal v obliki popravila načetega motocikla in obveznega obiska fizioterapevta.