Luka Špik o OI in razmerah na Otoku: V Londonu imaš občutek, kot da panike ni

Športno dogajanje po svetu je obstalo, ob širjenju novega koronavirusa mirujejo nogometne zelenice, negotovo je tudi dogajanje v dirkaškem svetu, prestavljen je Euro 2020, pa tudi številna tekmovanja v drugih športnih panogah. Zaradi tega so vse oči uprte največji športni dogodek letošnjega poletja – olimpijske igre v Tokiu. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je pred dnevi sporočil, da je prezgodaj napovedovati usodo OI, in izpostavil številne mogoče razplete. Pandemija novega virusa je prizadela tudi številne olimpijske kvalifikacije, zaradi česar si mora nastop na OI zagotoviti še 43 odstotkov vseh športnikov.

Slovensko navijaško karavano naj bi v Tokio pospremil veslač Luka Špik, dobitnik zlate, srebrne in bronaste olimpijske medalje, ki se je po končani športni poti posvetil osebnemu trenerstvu na Otoku. Tudi Velika Britanija ni imuna pred izbruhom novega koronavirusa, Špik pa ob tem poudarja, da se Britanci resnosti položaja še ne zavedajo.

Če se ne motim, je minilo že kar nekaj, let odkar ste zamenjali naslov in se preselili v London. Kako je bilo začeti pisati novo zgodbo daleč stran od doma?

En lep pozdrav iz Londona. Šesto leto teče, odkar sem zamenjal lokacijo, in moram reči, da uživam. Uživam v tem, kar delam, v okolju, kjer sem, uživam v družbi ljudi, ki me obkrožajo.

Prevzeli ste vlogo osebnega trenerja v londonskem športnem studiu. So vam dolgoletna športna pot in izkušnje pri tem v veliko pomoč?

Predvsem sem zamenjal vlogo profesionalnega športnika z vlogo osebnega trenerja. Športne izkušnje zagotovo pomagajo, vendar gre za dve različni dinamiki. Kot športnik si del kluba ali ekipe, ki sledi ter izpolnjuje začrtano pot trenerja. Kot osebni trener pa si predvsem nosilec svoje dejavnosti, samostojni podjetnik, če želite. Treniraš ljudi, jim svetuješ, jih podpiraš ter seveda prodajaš svoje usluge.

Se vaše stranke zavedajo, da imajo opravka z olimpijskim šampionom? Vas zato gledajo drugače?

Zagotovo naslov olimpijskega prvaka doda malo sijaja. S strankami imam profesionalen odnos, ki pa sčasoma preide na prijateljsko raven, predvsem s klienti, ki jih treniram več let. Postaneš prijatelj, zaupnik. O strankah veš in izveš raznolike stvari, prav tako se tudi sam odpreš. Titula olimpijskega prvaka ti prida ugled, ki pa ga moraš dokazovati in potrjevati s svojim delom in karakterjem. Spoštovanje je obojestransko

Imajo Britanci drugačen odnos do veslanja v primerjavi s Slovenci?

Veslanje ima v Združenem kraljestvu bogato zgodovino, Boat race (Oxford, Cambridge) je vsakoletna poslastica, ki si jo samo z bregov Temze na leto ogleda več kot 250.000 ljudi. Seveda pa vsak Anglež ne spremlja veslanja in taki tudi nimajo pojma o tem športu. Marsikdo raje posveti čas kulturi ali znanosti, mogoče nogometu …

Kako nostalgični ste ob misli na čase, ko ste bili še del vrhunskega športa?

Čas profesionalnega športa … V resnici najbolj pogrešam druženje s športnimi prijatelji, ki sem jih pridobil v vseh teh letih športne kariere. Res se že veselim Tokia, saj bo prav tam mogoče srečati kar nekaj starih prijateljev, se družiti kot v starih dobrih časih.

Česa vas je šport naučil?

Naučil me je prilagodljivosti, ubogljivosti. Naučil me je poslušati svoje občutke, opazovati, nadzorovati … Zanimivo, da vidimo profesionalni šport le kot nekaj, kar uči, nekaj, kar daje. V teh nekaj letih, odkar sem se distanciral od profesionalnega športa, sem spoznal, da šport tudi zelo veliko vzame. S tem ne mislim časovno, govorim o karakterju in družbeni odgovornosti. Ko po 23 letih končaš športno kariero, se šele začne spoznavanje: Kdo si? Kaj si? Kaj rad počneš?  

Poleti se vračate na OI. Doletela vas je velika čast, in sicer boste na OI v Tokiu prevzeli vlogo vodje navijaškega letala. Kako drugačen vidik na OI bo to v primerjavi z dozdajšnjimi izkušnjami, ko ste nastopili tudi v Sydneyju, Atenah in Londonu?

Olimpijske igre v Tokiu bodo nekaj čisto novega. Prvič bom na njih kot gledalec, in pričakujem, da bo to izjemna izkušnja zame in našo skupino navijačev. Zanimivo bo videti, kakšne vzporednice bom lahko potegnil kot gledalec ter poskušal izkoristiti izkušnje petih olimpijskih iger, na katerih sem sodeloval kot tekmovalec. Mogoče pa najdemo kako bližnjico do kakšne zabave v Tokiu.

Kakšen navijač ste? Navijate burno in glasno, ste bolj zadržani?

Mislim, da bo navijaška ekipa kar glasna. Če navijaš, naj se te sliši, drugače je boljše, da ostaneš doma in gledaš televizijo.

Glede na trenutno stanje velik del športnih tekmovanj visi na nitki, kakšen udarec je to za športnika?

Trenutne razmere so zelo neugodne in nehvaležne. Na poletne olimpijske igre, ki potekajo na štiri leta, se lahko kvalificiraš skozi vnaprej določene sisteme, ki se razlikujejo glede na športne panoge. V tem trenutku je kar nekaj svetovnih ekip in posameznikov, ki še vedno upajo na uvrstitev na OI, kjer ima seveda vsakdo visoke cilje. Če še nisi kvalificiran za OI, še ne pomeni, da je to zaradi pomanjkanja kakovosti, mogoče je bila za to odgovorna poškodba ali kaka druga nevšečnost. Nekako v miru lahko pričakuješ dodatno ponujeno možnost v dodatnih kvalifikacijah. Vendar pa koronavirus trenutno vse to postavlja na glavo.

To predstavlja hud udarec predvsem za 'glave' samih športnikov, ki so se zadnja štiri leta pripravljali na največji poletni športni dogodek. Se strinjate?

Fokus športnikov je izjemno velik, včasih se zazdi, da jih vse ostalo ne zanima, da jim je vseeno. Vendar se jih večina še predobro zaveda situacije, dobro vedo, kaj je na kocki. To je njihovo življenje, s tem se ukvarjajo vsak dan, večkrat na dan. Na žalost so športniki le figure na šahovnici, ki jih premikajo drugi. Za mnoge športnike to ni le obdobje štirih let, je mnogo več, vendar imajo na koncu le malo besede, kako in kaj. Vsekakor so razmere nepredvidljive. V takih trenutkih pridejo do izraza pozitivne lastnosti posameznikov, izkušnje, zrelost ekip, pristop podpornega tima.

Kakšen udarec pa bi odpoved OI v Tokiu pomenila za športni svet?

Če bodo OI v Tokiu odpovedane, udarec športu ni pomemben. V tem trenutku je pod težo koronavirusa na žalost podleglo že veliko preveč ljudi in verjetno se številka še ni zaustavila. Upam, da se stanje normalizira čim hitreje, olimpijske igre v Tokiu pa bodo praznik zdravja, življenja in povezovanja.

Če smo že pri koronavirusu, kakšno je stanje na Otoku?

V Londonu imaš občutek, kot da panike ni. Mislim, da se ljudje ne zavedajo ali nočejo zavedati resnosti položaja, k čemur pripomore zelo medla odzivnost vlade, ki nekako sprejema trenutno stanje in se najverjetneje ne zaveda posledic, ki lahko sledijo. Kako že pravijo: "Keep calm and carry on." (op. Ostani miren in živi naprej.)