Slovo je bilo v slogu zaokrožanja kariere. Kajti na velikih maratonih je Paula Radcliffe začela teči prav v britanski prestolnici leta 2002, pred enim dnevom pa je s časom 2:36:55 zdaj 41-letna športnica zadnjič pritekla v cilj. London je tudi največji mejnik njene kariere in tudi mejnik ženskega maratona: leta 2003 je s časom 2:15:25 postavila dosežek, ki je še zdaj najboljši maratonski čas na svetu.
Po letu 2005 in zlatu na svetovnem prvenstvu je imela materinski premor, se leta 2007 vrnila na tekaške terene in slavila v New Yorku. Tako kot v Londonu ima tudi na tem drugem prestižnem maratonu po tri zmage.
London pa je, tako kot je po eni strani eden vrhuncev njene kariere, tudi njena boleča točka. Ta je povezana z olimpijskimi nastopi, kjer je ostala praznih rok. Leta 2004 je odstopila, leta 2008 je bila šele 23., na zadnjih OI v domačem Londonu 2012 pa ni mogla nastopiti zaradi poškodbe noge.
Na zadnjem nastopu čas ni bil več pomemben, tudi dosežki so bili v ozadju: pomembno je bilo le, da pride v cilj in se tako na lep način poslovi od svojega športa in navijačev. "Ko sem videla cilj, sem se spomnila na vse, ki so mi pomagali. Želela sem se jim še enkrat zahvaliti," je dejala britanska atletinja. Želja, da bi se na zadnjem nastopu spustila pod mejo 2:30, se ji ni izpolnila, a je že pred startom vedela, da bo težko, saj se je zaradi poškodb komajda pripravila na tekmo. "Najhuje je, ker bodo navijači razočarani. Če si na maratonu, pričakujejo, da boš tudi dobro nastopil. Jaz pa ne morem, zame je že velik dosežek, da sploh lahko tečem," je še dejala Radcliffova.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.