Lavrinc in Fabčič bronasta na paralimpijskih igrah

Za začetek dneva sta v osmini finala Slovenca s 6:2 premagala kolumbijsko ekipo. V četrtfinalu sta po dodatnem strelu premagala Kitajsko s 5:4, v polfinalu pa sta se pomerila s Turčijo.

Tudi v tej tekmi je odločal dodatni strel, saj sta njuna tekmeca povedla z 2:0, potem pa sta Slovenca dobila naslednji dve seriji (34:27, 36:32). V četrti seriji pa sta Turka slavila s 34:31 in izsilila odločilni dodatni strel.

V tem sta bila bolj mirna turška tekmeca. Fabčič je zadel le petico, kar je kljub desetici Lavrinčeve pomenilo tesen poraz s 15:16 in konec sanj o finalu.

Slovencema je ostala tekma za bron, tekmeca pa sta bila Indijca Pooja in Harvinder Singh.

V prvi seriji sta s 33:30 zmagala Indijca, a sta slovenska tekmovalca vrnila v drugi in slavila s 34:29. V tretji je nato indijska ekipa po dvakrat zadela devetico in desetico in jo dobila z 38:33. Četrto sta nato začela Slovenca, Fabčič pa je z desetico tlakoval pot k zmagi s 34:29 in slovenski zasedbi zagotovil dodaten strel za medaljo.

V tem pa sta se Slovenca izkazala, Fabčič je zadel devetico, Lavrinčeva pa desetico, tako da sta zmagala z 19:17.

To je druga paraolimpijska medalja za Slovenijo na teh igrah po zlatu Frančka Gorazda Tirška z zračno puško stoje.

"Zdržala sta do konca. Zdaj sta bila že večkrat v situaciji, ko je treba stisniti in dokončati. Tokrat sta zgrabila priložnost in zdržala psihološki pritisk, res sem vesela zanju," je dejala trenerka Brina Božič.

"Zelo dolg dan, drama ... trikrat dodatni streli, vsakič zelo blizu. Vesela sem, da je šlo v njun prid. Kar nekaj takih dvobojev je bilo v zadnjih letih, ko sta ostala četrta. To je nagrada za vse nazaj, ko je le malo manjkalo," je še dodala trenerka.

"V bistvu sem še kar tam ... to je postal bolj proces zadnjih dni. Fantastično, da sva se zbrala in to izborila. To, da je medalja odvisna od tega strela, ni bilo v moji glavi. Nisem vedela, ne kaj je zadel Dejan, ne kaj sta zadela tekmeca. Jaz sem samo streljala," je taktiko v tekmi za tretje mesto opisala Živa Lavrinc.

Novinka na igrah in - kot je poudarila v pogovoru z novinarji po tekmi - predvsem mamica, saj je enoletni sin nestrpno čakal na njeno naročje, je poudarila, da je pot do brona tlakoval tudi njen posamični nastop. "Na tekmi z Mongolko sem zadela petico samo zato, ker sem dobila tisto sliko medalje. Oba z Dejanom se znava fokusirati, pa tudi pritisk je samo dodaten adrenalin, ki nama pomaga zadevati bolje," je dodala Lavrinc.

Precej več izkušenj ima Fabčič. To so zanj četrte paraolimpijske igre, zdaj se domov prvič vrača z medaljo.

"Lokostrelstvo je tak šport, da je tista rumena na 70 metrih tako majhna ... kot navijaču se ti zdi, da mora vse leteti noter. Tudi tisti strel v polfinalu ni bil tako slab, čeprav bom petico sanjal še dolgo. A v tekmi za bron sva bila oba odločena, da to zmoreva in spet smo prišli do določilnega strela," je dan opisal Fabčič.

"Ojoj, Fabčič bo spet streljal prvi, so si najbrž mislili navijači. A sem verjel vase, tako slabo ne moreš streljati še enkrat. Verjel sem, da bo bolje in mi je uspelo. Pa tudi Živo je še čaka strel, bil sem prepričan, da bo zmogla. In imamo bronasto medaljo," je še dodal Fabčič.