Konec relija Dakar kot ga poznamo?

Če pustimo ob strani odstop športnega direktorja Marca Come, ki mu še niso našli naslednika, izstop legendarne ekipe Peugeota in nekaj prekaljenih dirkaških imen, je največja težava v tem, da niti dan po tem, ko bi naj bila razkrita prihodnja trasa, organizator ASO ne ve, kje bi speljal prihodnjo izvedbo dirke.

Potem ko se je zdelo skoraj sanjsko, da bi bila prihodnje leto dirka s startom v Čilu lahko velikopotezno podaljšana vse do Ekvadorja, se je trasa Dakarja 2019 sesula kot hiša iz kart. Razlog – denar, ki ga ministrstva za turizem gostujočih držav plačujejo organizatorju dirke.

Tako kot so leta 2008 pod pretvezo terorističnih nevarnosti v Afriki iz finančnih razlogov dirko preselili v Južno Ameriko, kjer so jim v nasprotju z Afriko države plačevale milijone, da so lahko gostile dirko, bodo sedaj morda znova morali oditi drugam. Argentina, Čile in Bolivija so se namreč ASO-jevemu finančnemu izsiljevanju uprli in trenutno ni jasno, kje bi lahko izpeljali dirko.

V Ekvadorju pravijo, da še niso pripravljeni za organizacijo tako velikega športnega dogodka in da bodo zraven čez dve leti. Peru je po letošnjem uspehu seveda za, a to je tudi vse. V Argentini bi denar raje vložili v vrnitev Formule1, tako da bo ASO očitno moral popustiti pri znesku, ki ga zahteva. A tudi če prepričajo Argentince, jim to očitno ne bo pomagalo - kajti danes je traso zavrnila Bolivija.

Bolivijci zahtevajo, da za vložen denar sami vplivajo na traso. Promocijo, ki jo prinaša dirka, bi namreč radi pripeljali še v druge, še bolj obubožane dele Bolivije, kot so ob sedanji trasi med La Pazom in Tupizo. S čimer pa se ASO ne strinja. Iz Peruja je sicer mogoče priti v Argentino prek Čila, a Čilenci so že lani jasno povedali, da si ob gospodarski krizi in okrevanju infrastrukture po zadnjem velikem potresu ne morejo privoščiti dirke, kot je Dakar.

Možnosti je sedaj več. Ali bodo organizatorji popustili pri trasi in zaslužku ali bodo naredili le dolg krog po Peruju, kar seveda ne bo več Dakar, ali pa si privoščili zračni most prek Bolivije/Čila, kot so ga izpeljali že na dirki ob prelomu stoletja.

Druga stvar pa so seveda dirkači, ki zaradi velike nadmorske višine in deževne dobe tako ne marajo velikega dela južnoameriške trase. Vprašanje je, če se ne bodo za bistveno manjšo startnino prijavili na Africa Eco Race – dirko, ki že vse od selitve relija Dakar iz Afrike ostaja na stari trasi, prek Maroka in Mavretanije, s ciljem v senegalskem Dakarju in dokazuje, da teroristi in finančni vložki očitno niso problem. Se bo Dakar tako resnično vrnil tja, kamor glede na svoje poreklo in ime spada ali pa lahko pričakujemo še kakšno eksotično selitev – morda v puščavo Gobi?