KOMENTAR: Nizozemska, HVALA, tole je bolelo!

"Si bil na tekmi? Bolje, da nas nisi prišel gledat! Katastrofalno smo odigrali ..." Besede enega od reprezentantov, ki je pristopil po tekmi, ko je slovenska članska izbrana vrsta zapuščala Zlatorog, ko je že brnel avtobus, da igralce odpelje v Laški mehurček. Igralcu ni bilo lahko, verjetno nikomur od reprezentantov po zapuščanju Zlatoroga ni bilo enostavno. Niti tistim, ki so sedeli na tribuni, kaj šele na klopi. In prav je tako. Remi z Nizozemci (27:27) je bil enak porazu in pravšnja zaušnica za visokoleteče slovenske reprezentante, ki od uvodne novinarske konference sanjajo medaljo na svetovnem prvenstvu! V kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo so na prvih dveh tekmah pustili zelo bled vtis. V 120 minutah smo videli en vrhunski polčas in 90 minut povprečne igre. Sploh sinoči v Zlatorogu se je za hip zdelo, da Slovenija zna stopiti na plin, ko je treba, zmleti tekmeca, kot smo temu bili priča v Almereju na Nizozemskem. Pa očitno (še) ne zna, ali pa to zelo dobro skriva pred očmi javnosti, tekmeci za najvišja mesta na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Selektor Ljubomir Vranješ je napovedoval trdno obrambo, hiter pretok žoge, veliko teka, različne modele igre ... V Zlatorogu smo vse to in še vero v zmago videli! Žal le, da pri fantih v oranžnih dresih. Leteli so po igrišču, niso se predajali tudi, ko so deset minut pred koncem zaostajali 5 golov. Upali so si, igrali v obrambi tako požrtvovalno, da jih je bil užitek gledati. Zlomilo jih ni niti dejstvo, da so imeli štiri minute pred iztekom igralnega časa dva igralca manj v polju, Slovenci pa gol naskoka in avtocesto do zmage. 

A pred vrhuncem sezone za zasedbo, ki je na Evropskem prvenstvu osvojila 4. mesto (čeprav tistih zares top reprezentanc ni premagala), se zdi, da Vranješ nima igralca, sposobnega odločiti tekmo. Ali pa ga dobro skriva. Čeprav je zasedba sestavljena iz igralcev, ki si kruh služijo pri zmagovalcu Lige prvakov THW Kielu, finalistu tekmovanja Barceloni, Telekom Veszpremu, Pick Szegedu, Nantesu, Meškov Brestu ... sinoči niso znali dokončati dela. Vtisa niso uspeli popraviti, ker je bil slab večji del tekme, ampak priložnosti, da premagajo Nizozemce drugič v nekaj dneh, je bilo dovolj. A očitno premalo. Očitno bo treba narediti nekaj, da se dokončno prebudijo strelci z zunanjih položajev, da postanejo nevarni za tekmeca, da bo prostora več tako za krila, kot sinoči v Zlatorogu zelo učinkovite krožne napadalce. To bi pomenilo, da ta zasedba lahko sanja velike stvari na rokometnem mundialu. Dokler bo igra v obrambi povprečna, v napadu pa brezidejna, bomo lahko o lahkih golih sanjali. Kot se zdi, da sanja(m)jo medaljo, kar ni prepovedano, a pokazati je treba več, igrati bolje, drugače. Kot Slovenija zna, sploh, ko zasedba stopi skupaj.

Ko obvelja "vsi za enega, eden za vse" in reprezentanca deluje kot dobro namazan stroj. Zdravi oz. covid negativni naj bi bili po zadnjih informacijah vsi, selektorja ne čaka posebej enostavna naloga, ko gre za sestavljanje seznama potnikov za Zagreb in pot proti Egiptu. V vsakem primeru je čas, da se vsi igralci ta trenutek pogledajo v ogledalo, se vprašajo, če so resnično naredili vse, kar je treba, da oblečejo slovenski dres. Če je odgovor NE, potem je prav, da se zamislijo, če je odgovor DA, so prekleto samozavestni. In samozavestni bodo morali biti, če želijo uresničiti sanje. Predvsem pa bodo morali igrati kolektivno, osebne cilje podrediti cilju zasedbe in navdušiti. V preteklosti so že, zakaj ne bi tudi tokrat. Začetek svetovnega prvenstva je pred vrati, priložnosti, da pokažejo, da so jim na prvih dveh tekmah kvalifikacij za EP misli pretirano begale k SP, bo dovolj. Najprej jih v skupini H čaka Južna Koreja. In razmišljati bo treba le o vsaki naslednji tekmi, tekmecu. Da bi lahko začeli ob morebitni uvrstitvi v polfinale, razmišljati o medalji. Do takrat pa fantje, potrudite se, saj znate in zmorete! Tudi, ko se zdi nemogoče, kot je bilo v tekmi za 3. mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji.